Autumn Shade

Happy Birthday ...

2012-02-03T11:47:00.001-08:00

... to me. Happy birthday to me ... Ampak ne še tako kmalu.

Konec meseca, a mesec je še dolg, bom uradno eno leto starejša. Saj starejši si iz dneva v dan, minute v minuto, skenunde v sekundo, in tako dalje ... se nadaljuje. Kdo bi vedel do kdaj. V nedogled. Dokler ... do tistega usodnega dne, ko te ne položijo v leseno obloženo škatlo ali tisto, kar je otalo od tebe preprosto ne stresejo v neko kovinsko posodo, te nato zagrebejo z zemljo, zabetonirajo in tebi v spomin, na tisti mali betonski košček zemlje, postavijo kamnito ploščo ...

Tedaj se zaveš, da je vse tako zelo krhko in minljivo ... Mine lahko danes, jutri, čez par let ...

A postavimo temne misli na stran. Današnja tema bo prijetnejša od uvoda.

Vrnili se bomo v preteklost ...

Pred malo manj kot tridesetimi leti je bila posneta triologija filma imenovanega Back to the future. Ena mojih najljuših science - fiction stvaritev (temu prištejmo še vse Mooreove knjige, ravno danes sem se lotila branja njegove knjige z naslovom The stupidest angel).

Jaz ne govorim o prihodnosti, ampak o preteklosti.

Čas tako hitro beži. Že jaz se v nekaterih trenutkih počutim staro. Zelo staro.

Če pomislim, da smo v osnovni šoli uporabljali še diskete, naše družabno omrežje je bil mIRC, najljubša igrica Pacman. Glasbo smo poslušali na radiju, ki je imel po možnosti še gramofon, tisti blj moderni pa so imeli že kasetnik ... in ko si ujel glasbene želje in na kaseto posnel pesem, ki si jo že tako dolgo čakal, si se za trenutek počutil kot bog.

Iz šole smo prišli domov, pojedli kosilo, naredili nalogo in čez teden hodili v glasbeno šolo, pa na plesne vaje, pa kakšen jezik si se moral učit, saj je veljal rek: ''več znaš, več veljaš''.. čez vikende pa smo zjutraj gledali risanke, po možnosti še na črno - belem televizorju, preostanek dneva pa smo se igrali, na frišnem luftu, z sosedovimi šmrkovci. Pol vasi je bilo na kupu. Delali smo neumnosti in se posledično domov največkrat vrnili polni modric, razmočeni, raztrgani, popraskani, polomljeni in pokrpani ... a bili smo skupaj. Imeli smo tisti pristni človeški dotik.

Pred dnevi, me je kolega na faksu vprašal, koliko sem pravzaprav stara. In z nasmehom na obrazu sem mu odvrnila: ''22 in pol'' :) Če samo pomislim ... še deset let nazaj, je bilo teh ''pol'' izjemno pomembnih. Z največjim ponosom si poudaril ''deset in POL'', in se pri tem počutil kot največji car.

Pa Čunga Lunge ... ko sem jih že mesece nazaj opazila na pošti, tam pri okenčku, mi je srce kar poskočilo. Od samega navdušenja. Pokupila sem jih par ducat in jih nato razdelila med družino. Pa smo ob kozarcu vina obujali spomine na lepe brezskrbne dni ... Nato pa preklopiš - future mode on - ko te dveletni deklič pocuka za rokav in ti reče, da mora na stranišče; in se iz lepih brezskrbnih dni postaviš na realna tla.

Slednja niso več tako brezskrbna, pa tudi tla se ti pod nogami na trenutke zamajejo in zatresejo.

Razmišljaš o prihodnosti, o otrocih, o službi ... začneš obžalovat stvari katere nisi nikoli izkusil, se jih nisi nikoli lotil, krajev, ki jih nisi nikoli obiskal ... kar naenkrat se ti zazdi, da je pred tabo samo še globok prepad. Prazen nič. Pozabiš pa na sedanjost.

A ta še kako šteje! Saj živimo v sedanjosti. Je že res, da odraščaš, da vsi pričakujejo od tebe, da si že odrasel. Da se poročiš, imaš otroka ... A tudi otrok v tebi ostane. In jaz svojega negujem iz dneva v dan. Če prej ni bilo časa za nekatere stvari ali pa so starši branili, tega ne bom obžalovala. Lotila se jih bom danes, ali morda jutri ...

Za konec pa še malo moje najljubše filmske glasbe.

A. Silvestri: Back to the future, theme

xoxo

Poetry is at east an elegance and at most a revelation

2012-02-01T07:41:00.000-08:00

Poezija ... preprosto obožujem jo. Tisto otožno, pa vse to tiste, ki že meji na norost in nesmisel ... A beseda ne bo tekla niti o poeziji, niti ne o razodetju, ampak o vmesni besedi. Morda ste jo nekateri že odkrili.

Kaj hudiča je to eleganca?
Načeloma več ali manj svoje dneve preživljam v večno popularnem jeansu v kombinaciji z vsemi možnimi mavričnimi barvami, obuta v legendarne All Stars ali udobno in toplo imitacijo uggic (za katere ni rabilo ugasnit nobeno življenje).
A pridejo dnevi, ko je treba raztrgan in nadvse udoben jeans zamenjat za nekaj bolj eleganega. Čeprav se da tudi s kombinacijo jeansa in all stark v kombinaciji z srajico in blazerjem narest prav eleganten outfit, ki seveda najbolje stoji na fantih :)

Osebno sem od modne navdušenke odmaknjena za par tisoč svetlobnih let. Še zdaleč se ne držim nekih modnih smernic ampak se oblečem po občutku - tisto, kar mi je prav, všeč in je udobno (tako ali drugače), ni pa nič narobe s tem, če še dobro izgleda na meni ;) - in pa glede na priložnost.

In tu bi se želela za trenutek ustavit. Glede na priložnost.
Ne vem ali je že vzgoja naredila svoje a tega se držim še danes. Spomnim se srednješolskih dni, ko so profesorice še teden dni pred vsakim obiskom opere, drame ali gledališča čivkale opozorila glede stila oblačenja za obisk takih visokih kulturnih ustanov.
Lepe hlače, lepo krilo, lepa srajca in lepi čevlji. Nobenih kavbojk in tenisk. Tipi topi, kot iz škatljice.

Vsi, ki smo kakorkoli in kadarkoli sodelovali pri kakšnih kulturnih projektih s tem nismo nikoli imeli problema. Omare so bile vedno polne pretežno črnih cunjic, po možnosti še lepo lično zložene in ločeno od ostale vsakodnevno uporabne šare. Vedno smo prišli urejeni ravno tako, kot, da bi sami nastopali v dotičnem dogodku. Tisti pa, ki so komaj razumeli pomen besede ''kultura'' so se največkrat spozabili in prišli oblečeni v vsakodnevni outfit. Sošolci so nas ta porihtane sicer gledali nekako tako, kot da smo z lune padli, glede groženj ''kdor ne bo tako oblečen, ne bo imel vstopa ...'' pa seveda ni bilo nič.

S časoma pa se zamisliš kajti tudi bonton se je spremenil - nekoč je narekoval drugače. Na začetku tega študijskega leta sva šli s sošolko v Dramo. Seveda je bilo večina obiskovalcev študentov, ker so karte dobili, tako kot mi dve, na stojnici. In jaz sem se počutila zelo čudno. Opazila sem še par ljudi okoli sebe, ki so v svoj izgled vložili kanček truda in vsaj približno proiskusili zaobjet eleganco, večinoma pa so me obkrožale kavbojke.

Pa se sprašujem, kje se je izgubilo vse to ''teženje'' v zvezi s oblačenjem za v take ustanove?

The greatest treasures are those invisible to the eye, but found by the heart

2012-02-01T04:44:00.000-08:00

Danes sem šla v navaden nakup živil, saj veste, da ima telo kaj za procesirat in, da možgani pridobijo vso tisto nujno potrebno energijo za obdelovanje visokih količin (več ali manj ne-pomembnih) podatkov in informacij.

Preden sem prišla do trgovine sem mislila, da bom zmrznila. Hladno pa je. Primerno zimi, z eno veliko pomankljivostjo - ja kje je pa sneg? V bistvu ga do 8.2. sploh ne bom pogrešala, ker hoja v petkah po snegu ni ravno zabavno opravilo ... o tem morda kasneje. če bo še kaj prostora. Misli mi kar drvijo sem ter tja, samo k učenju ne ;)

Saj veste, jaz sem bolj majhna (to smo obdelali včeraj) in najbrž si lahko predstavljate kako je, če si v trgovini pred hladilnikom in bi rad dobil neko stvar iz najvišje police. Trgovke, seveda ravno takrat, ni nobene na spregled (bi bilo že čudno, če bi bila), prosit za pomoč koga mimoidočega se ti niti ne ljubi, zato si začneš v glavi ustvarjat cel plan - v smislu Tom in Jerryja s tisto zeleno tablo po kateri se piše s kredo, popisano z nekimi čudnimi številkami in puščicami, ki kažejo v vse smeri brez kakšne logične razporeditve.

Stopiš na prstke, se rahlo stegneš in zmagoslavno primeš željeno stvar (scena z ognjemetom in s glasbeno podlago Prelude iz Bizetove opere Carmen). No, v tistem trenutku se je nek mlad fant odločil, da mi prijazno priskoči na pomoč in v zahvalo sem mu namenila lep pogled in veseli nasmeh ter se mu prijazno zahvalila in odskakljala novim zmagam na proti.

Očitno pa njegovi izbranki najin trenutek ni bil preveč všeč, saj sem jo že v naslednjem trenutku slišala kako ošteva svojega fanta, slednji pa se je branil s izgovorom, da je želel samo pomagat.

Jaz sem prav vesela, da po naravi nisem preveč ljubosumno bitje (če pa me že kaj naredi ljubosumno se o tem odkrito pogovorim, in do sedaj se je še vedno vse dobro končalo).

Vse temelji na zaupanju.

Po mojem mnenju pa tudi na tem, da se zaveš, da je vizualna lepota minljiva, in da je tisto kar največ šteje ravno tisto česar ne vidimo. In to je notranja lepota.

Pa da ne lažem sama sebi, seveda tudi zunanja lepota šteje, a še vedno je najpomembnejše tisto, kar je v notranjosti. In to je glavni razlog zakaj je moj dragi zame najboljši fant na svetu. Ker je v svojem bistvu unikaten in prečudovit. Obkrožajo ga same dobre lastnosti zaradi katerih slabe avtomatsko postanejo nepomembne in odpadejo. Hvala ti*

Za lepši dan Izštekani Dan D v družbi super gostov. Fantom čestitke ob povratku na slovensko glasbeno sceno in še na mnoga leta glasbenega ustvarjanja, vam, dragi moji pa veliko užitkov in dobre volje ob ogledu, pa naj vas nikar ne odpihe ;)

Be my Valentine?

2012-02-01T00:49:00.000-08:00

Pa smo že kar prvega ... In vse bližje je dan, katerega vsi poznamo po imenu prečudovitega starega moža, že davno pokojnega, a spomin nanj je še živ (komaj), pa čeprav samo za en dan v letu.

Najbolj žalostno pri tem je predvsem to, da tudi Valentinovo ni več to, kar je bilo. Postal je še eden izmed več ali manj skomercializiranih praznikov, ki temeljijo samo še na obračanju denarja in nakupovanju, pomen samega praznika pa je večina bolj kot ne že pozabila.

A roko na srce, vsi imamo radi presenečenja in darila :-) Vsi radi vidimo, da nas najdražji in najbližji presenetijo z majhno pozornostjo. A to še ne pomeni, da se na osebo spomniš samo na praznik.

Ravno zato, koliko mi je prihajajoči praznik pri srcu pa sem z leti dobila občutek, da ga ljudje prav grdo izrabljajo, v še grši namen. Kot izgovor ... Valentinovo pa bi moralo biti vsak dan. Ljubezen, sploh do tiste osebe, ki naj bi bila najbližje srcu, bi morali izkazovati vsak dan ne pa samo enkrat letno.
Saj razumem ... hiter tempo, cele dneve v službi, stres, pomankanje časa ... ampak saj ženske, več ali manj, nismo preveč zahtevne. Dovolj sta že samo dve zašepetani besedi in nežen objem ...

Kakor koli že ... če pa ste že nagnjeni k obdarovanju ... čokolada in cvetlica bosta večna klasika, lahko pa ste malo ustvarjali in naredite kaj, kar prihaja iz globine srca (v primeru, da niste najbolj ročen tip človeka, pa podprite naše umetniške dušice - zgornji nadvse simpatični uhančki parček sovic (fantek + punček) je delo kolegice Eve, katere lahko naredi v željeni barvi in jih pošlje naravnost naravnost na domači naslov).
Naprimer: če je vaše dekle pol toliko noro na uhane, kost sem jaz - ji jih preprosto naredite :-) Vse kar potrebujete dobite v trgovinah specializiranih za takšne stvari. Skladanje bunkic v neko lepo razmerje je dokaj preprosto, igranje z raznobarvnimi masami pa je že bolj kompleksno a veliko bolj zabavno :-) mogoče še odkrijete kak skriti talent, ki ga prej niste poznali ...

Toliko za danes ...
in ne pozabite ...idej je okrog vas polno zato veselo na delo - kaj še visite na tem blogu? :)

Ovčka in sovici made by Eva

Ogrlica made by Sladek nakit za luštne punce

Ura gramofonska plošča made by moj piki

Uhančki iz raznobarvnih bunkic in kamnov made by jaz

Iz druge perspektive

2012-01-31T07:14:00.000-08:00

Fant me je pred časi (lansko študijsko leto, če smo natančni inu iskreni, khm) naučil ene nepomembne malenkosti, katero pa jaz spridom uporabljam za lepšanje svojih avtorskih del za faks. Danes pa sem se odločila, da to novo / staro olepševalno foro preizkusim tudi tukaj in zdaj :-)

Tema sicer ne bo tekla o power point predstavitvah in o vsem preživetem času ob ustvarjajnju prezentacij in čaranju avtorskih templatov v photoshopu in ukvarjanja z grafično podobo svojih ''umetniških'' stvaritev (ja pač, hotla sm, da so lepe in pa, da so tisto, kar si jaz želim), ampak o popolnoma kontra stvari. Tako kontra, da nima nič skupnega s photoshopom. Kar tudi ni popolnoma res - oboje je bivajoče in ima sebi lastno bit ;-)

Get to the point!!!

Vsi, ki me poznate veste, da sem manjše rasti. Ja, bolj pri tleh. I'm small and proud of it! Žal, a tu mi ni pomoči :-)

Skozi srednjo šolo sem slišala tisoč in eno opazko glede moje višine. Sprva so bolele, nato pa se navadiš in se začneš na svoj račun šalit. Življenje gre mimo tebe lažje, če se znaš spopasti z svojimi ''pomankljivostmi'' oz. če se znaš spopasti z tistimi, kateri te ''pomankljivosti'' tako radi izpostavljajo. Pa ne samo, da gre potem življenje lažje mimo tebe. Postaneta najboljša prijatelja in hodita drug zdrugim z roko v roki ... (skrivnost za boljšo psihično samopodobo je tudi to, da spoznaš koga manjšega od sebe)

Nekoč pa ... Odkrila sem način, kako se na prefinjen in sexy način povišat za najmanj 1 cm :-) Prišli so prvi čevlji z visoko peto, in z leti je ta postajala višja (in pridobivala na platformi), jaz pa sem jih vse manj nosila. ''Štorkljanje'' po Ljubljani v vratolomno visokih petah ni ravno na seznamu mojih najljubših aktivnosti. Pa saj tudi učenje ni :-)
Vedno sem imela željo po petkah, in doma jih imam kar nekaj (za posebne priložnosti etc in vse imajo petovišjo od 8cm) ... a jih nikoli nisem zares nosila, tako, za ven, za na žur, večerjo, v bar ... temu so botrovale tudi: 1. bolečine v nogah zaradi nenavajenosti; 2. sploh ne veste kako težko je dobiti 35št. (ker mi je moja normalna 36 na petah prevelika!?) čevljev s presneto visoko peto. Čeprav so manjši čevlji že na pogled lepši in privlačnejši od večjih št..

Pred kratkim pa mi je sedanja sošolka podala par zanimivih nasvetov, kako se naučiti hodit v visokih petah. - brez bolečin. Slednje so namreč njen vsakodnevni sopotnik in preprosto spadajo k njenemu imidžu.

Če odštejem kolovratenje naokrog v petah po parih popitih kozarčkih česa krepkega in posledično problemi z ravnotežjem (za dodatek, piko na i, češnjo na vrhu smetane ter vse skupaj lepo oblito z čokolado in zavito v pentljo, tako, veliko rdečo ... še kakšne zlomljen / zvit / izpahnjen gleženj ter preostanek noči preživet v bolnici z gipsom ali longeto na nogi ... jap, the worst case scenario) je najtežje izvedljiv od vseh najbrž ravno: ''Pozabi, da imaš obute čevlje z visoko peto.'', je pa obenem tudi najbolj logičen. Mar ne? Saj, če pomislim ... ko obujem teniske tudi ne razmišlam o njih in o hoji v njih ampak preprosto skačem na okrog brez skrbi in brez polomljenih gležnov (no o tem bi se tudi dalo debatirat. Enkrat štor, vedno štor).
Manj truda je več zabave in nobenih bolečin :-) pa še šilce rujnega ali krepkega, da potrdimo ali ovržemo to tezo :-)

Tako, da ... mojo majhno malenkost boste (najbrž) od sedaj naprej večkrat videli v rahlo zvišani verziji - v petkah, da ne bo kdo dobil napačnih predstav ;-) samo ne na faxu, za enkrat še nimamo takega staža in modnih privilegijev kot FDV (se opravičujem vsem nekdanjim, sedanjim in bodočim študentom, če je kdo to vzel kot žaljitev, ker ni. Prej pohvala. Raznovrstnost in drugačnost sta vedno pohvale vredni).
Pri nas namreč, pa ne da je s tem kaj narobe - ima pridih domačnosti - boste na študentih videli predvsem kavbojke in puloverj, tunike in legice, klasika pač; sem ter tja kakšno trenerko in ropot nizkih petk, pa tudi koga lepo porihtanega (izvzeti profesorji); ter par izjem, ki imajo ali popolnoma svoj stil ali pa furajo happy hippo, mislim hippy, sceno; pa da ne pozabim habite, brez slednjega pri nas res ne gre :-)

Toliko o tem ... do naslednjič!

Posušeno cvetje

2012-01-31T06:11:00.000-08:00

Maketa

2012-01-31T06:02:00.000-08:00

Barčica po morju plava ...

Fotografirano v šotoru z Nikkor 50mm

Projekt: 366 v sliki in glasbi

2012-01-26T08:24:00.000-08:00

Skratka ...

pa sem / smo ga dočakali. Eni so že mimo, drugi so že na polovicei, med tem, ko se je nekaterim šele dobro začelo - izpitno obdobje.

In v tem obdobju pa je moja kreativnost nekako najbolj intenzivna in kar rine na plano. Saj vem, ljudje so to že storili pred mano, pa še koliko jih bo to storilo za mano ... Zgleda, da smo ''ponucali'' že vse dobre ideje in jih zdaj samo še kopiramo in nadgrajujemo. Vsak po svojih močeh.

Na svojem facebook profilu sem tako letošnje leto začela z idejo 366 - ena fotografija na dan. Predvčerajšnjem pa se mi je utrnilo, da bi mogoče lahko zraven dodala še pesem na katero me fotografija asociira oz. katera mi najbolj paše zraven.

Ideja zgleda tako kot na spodnji sliki [ pomoč Paint-erja :)) ], danes pa smo že pri 26 / 366, še 337 dni to go :)

An Owl

2012-01-16T11:30:00.000-08:00

Jap, moja ljubezn do sovic iz dneva v dan narašča. Nekako podobno ljubezni do knjig in že nekaj časa ljubezni do kontrabasa. Jap, sem se le odločila, da probam svojo srečo na glasbeni šoli. Kljub neomejitvam za vpis na inštrument pa imam sama dovolj omejitev, katere mi je podaril sarkazem same Matere Narave.

Uglavnem: tale prisrčen parček, je ročno delo prijateljice od moje sošolke. In tale parček je last prav moje sošolke. Moj parček je, najbrž v tem trenutku nekje, v začetnem stadiju ustvarjanja in se ga že rs veselim :)
Če bi katera želela imet kaj podobnega ... no naj napiše pa se dogovorimo :)

Against the Gravity

2012-01-16T11:24:00.000-08:00

Koncert je bil popolen uspeh :) V nabito polnem in bojda razprodanem Lokal Patriotu smo se tudi najbolj zagriženi fani v prvi vrsti gibali omejeno in kaj kmalu nas je odneslo kakšno vrsto nazaj. A nič ne de. Koncert je bil v vsakem primeru popolen uspeh.
Upam, da fantje pridejo še kaj naokrog (prej kot v enem letu).

Mateja pa je, poleg brez glasu, prišla domov še z čisto novo LP-ko za mojo malo kolekcijo :) Bila že sprobana in zvok je res nooooooooor :)

Terrible people ...

2012-01-12T10:57:00.000-08:00

Čipke malo drugače - uhani

PROLOG: današnji post je napisan v polomljeni angleščini. Prosim, brez popravljanja slovničnih napak - vem, da so tam :)
Hvala za vzdržnost. Bog vam bo v nebesih bogato poplačal (ali pa Princ teme tam spodaj, odvisno komu ste se bolj zamerli. (Mi je v glavo šinila scena iz Dantejevega Inferna (Božanska komedija: Pekel) - nič kaj lepa slika).).
Fotki: Obe avtorski. Ja od mene, od koga pa druzga?!

1 pt.) Terrible people: Yeah, we have those too. The sad part is, that their number is increasing. Rapidly!

In all of my ... wow it's going to be 23 years next month! (yeah, I know - not showin' them) ... anyways, in all of my - apperantly - 23 years since I'm part of this world and life, I have met lot's of different people.
Some were great and it's sad we haven't keep in touch, but on the other side were, still are, people who are ... well mean. And it's sad that some of them are coming from clerical sides. I was so angry for few days, but who cares? I am extremely strong and very stubborn (and emotional, but that's how we fish roll). These people can be mean and rude all they want. I don't care! Hear me world! I DON'T CARE! I'm so pisst off, but on the other hand, I could invest that bad energy in to something good. Well starting right now ...
Off whit that topic we go. Maybe later alligator.

2 pt.) Today I had great time, so had yesterday ;) I have some great classmates, friends, with whom classes are more fun and examination period goes by less stressful. Well that's why friends and boyfriends are fore (and music, and photography, and chocolate ... etc) ;)

3 pt.) Although i'm thinking of plan (how) to leave my camera, phone, computer, books (which aren't academic) ... next week at home so I could (I will!) study properly and with out any distractions. That's on my 'wish list 12' too.
But yes, today I made some great pictures of me (jap, pasem dolgčas) and some other unimportant stuff; have read a half of great book called Good Omens (Dobra Znamenja) - Genre: fiction; listen to a great music and also did some studying. I'm so proud. Good girl - have some cookie. Though I am not a dog, but steel I'm so happy when I get a 'good job done award'.
Just a thought: I have lots of word 'great' in today's post :) That's great.

4 pt.) Well, I'm leavin' you all now: I would like to read some more chapters before I go to bed, I need to reheat my cup of black tea, which got cold during writing this post, and I steel had to pack, cause I'm going home tomorrow after lectures.
Oh, yes! Weekend is so close, and so is a concert of band called Elvis Jackson. Cant wait! It's like an expectation of Christmas and gifts :)

EPILOG: Song of a day: Elvis Jackson - My Beer (huh, would be great to have one right now)
Have fun night ...

Tea party

2012-01-09T03:16:00.000-08:00

Najbrž ste že občutili in opazili, da naravnost obžujem čaje. Danes vam bom pokazala malo včerajšnjega dela.

Skodelica, ki sem jo dobila (leva) za Božič in skodelica iz Irske, kateri sem dobila od Kristjana :)
Čajčka sta pa malo posebna. Eden je s pomarančami, saden iz Čajarne, spodnji pa je iz gozdnih sadežev, delajo pa ga menihi, manjši Frančiškovi bratje minoriti iz Olimja. In je preprosto božanski.
(pa še njihov samostan je v neposredni bližini čokoladnice ;))

Toliko za danes ... Lep pozdrav

Cup of Tea

2012-01-07T16:13:00.000-08:00

Gorje meni in moji kreativnosti! Sploh pa času, katerega si slednja izbira. Med pavzo med učenjem, ko sem si šla narest čaj, me je prešinila lepota teh zvarkov.

Would you like a cup of tea? (se bere z angleškim naglasom)

Če se malo dotaknim etimologije besede čaj - izvira iz kitajske besede cha. V nekaterih kitajskih pokrajinah se beseda izgovori kot t'e, kar se je preneslo tudi v mnogo drugih jezikov, tudi angleščino in francosščino :)

Skratka skodelice so bile slikane leta 2010, v Novomeški Čajarni, čaji pa so malo mešani. Vse od sadnih, zelenih in črnih, so pa današnja umetnost. Svoje modele sem dobila v Čajarni (Nm), Cha (Lj) in Le Palais des thes (palača čajev - Lj) :))

No, zdaj se grem pa nazaj učit, vi pa - če boste med vikendom hodili kaj okrog Straže / Novega mesta oz. čez teden po Ljubljani, zavijte še malo v Mestni log - lepo vabljeni na skodelico čaja :)

Nasvidenje do prihodnjič ...

The arts of life

2012-01-07T12:32:00.000-08:00

Benytone radio / gramofon / kasetnik

V življenju so pomembne malenkosti ... in to, da znamo v njih uživat!
Poleg fotografije, knjig, plesa, je v mojem življenju izjemno pomembna glasba. Glasba, najboljši pobeg pred svetom, pred stvarnostjo, pred težavami, izpiti ... in najboljša pomoč v vseh situacijah (sploh med učenjem vse postane mnogo lažje ... :).

Za lepši večer in lažji pobeg, made in Slovenia, known all over the world - Elvis Jackson s pesmijo This time.

P.s. še dobrih 7 dni od njihovega koncerta v Klubu Lokal Patriot v Novem mestu. Yeeeeeey :) Najbolj noro dober koncert, kar se jih lahko zgodi pred napornimi študijskimi počitnicami. Exams are coming and i'm not very happy, ampak, kot je rekel že Aleksander Veliki: ''There is nothing impossible to him who will try.'' Upam samo, da se ni preveč zmotil ;)

Kreativno božično drevo

2012-01-06T11:21:00.000-08:00

'' Božično drevo za vse ljubitelje knjig in knjižnje molje, fotografirano skozi okno neke izložbe nekje na sredi Ljubljane.''

Med današnjo potjo od faxa proti železniški postaji je moje oko, v neki izložbi, naletelo na to zelo zanimivo in kreativno božično drevesce, v katerega sem se zaljubila v trenutku in obenem dobila super idejo za naslednje božične praznike. Bojim se edino, da imam doma premalo knjig za tak podvig - ahhhhh leto 2012 je še dolgo, dovolj časa, da si naberem (pa tudi preberem) novih knjig :)

Seveda je bilo to potrebno tudi ovekovečiti, pa tudi deliti z vsemi vami, in ker ne nosim vedno s seboj (pre)velikega DSLR-a, je tale umetnina nastala kar z mobilnim telefonom Sony Ericsson Xperia Arc. Malček dela, na moje veliko začudenje, presenetljivo izjemno dobre fotografije s katerimi sem zelo zadovoljna, je pa res, da sem doma nekoliko popravila in izostrila barve :))

( Christmas tree for all book lovers and bookworms, photographed somewhere in the middle of Ljubljana. Photo thaken whit mobile phone Sony Ericsson Xperia Arc. )

Moram pa povedat, da sem poleg vseh božičnih daril, katera so bila letos bolj skopa s čokoladami in bolj radodarna z alkoholnimi pijačami - uboga moja jetra - prejela veliko malih a zelo posebnih darilc od zelo posebnih ljudi. Najbolj sem se nekako razveselila Knjižice z osnovami glasbe za nižjo glasbeno šolo (pisana, otroška in v izjemno pomoč pri izpitu iz glasbe - prav take imam rada. Naj bo učenje zabavno in igrivo), sladkornice v obliki mojega nebesnega znamenja in pravega Kubanskega belega ruma, kreme za roke iz oliv in bambusa, čajnih svečk z zlato smrečico na sredini - vonj cimeta ter najlepši koledar za leto 2012 katerega je lahko kadarkoli izdalo gasilsko društvo - GRC NM se je letos estetsko zelo izkazal :)) Pa da ne pozabim darila sami sebi - moj novi prečudoviti Moleskine zveščič ... pa da ne pozabim najbolj inovativnega darila - preusmerjevalnik sevanja za moj telefon (where have you've been about three years ago when my ex-boyfiend gave me a hard time around my mobile phone and its harmful radiation!!!), da moja ušeska nebodo trpela in posledično zbolela. Yeeeeeeey :))
p.s. iznašel ga je sloven'c, da mamo na kej bit ponosni :)

Sicer sem z Božičnim voščilom zamudila (ja vem, božič se piše z malo začetnico blah, blah, blah ...), leto pa je še mlado zato želim vsem predvsem sreče in zdravja. Vse ostalo že pride zraven! Naj bo produktivno, polno lepih in nepozabnih trenutkov (za fotografe tudi fotografij, kako pak) predvsem pa naj bo to vaše leto!

Večkrat slišim, da se ne smemo preveč ozirat na (osebno) preteklost, da jo je potrebno pozabiti - predvsem tiste slabe stvari - obrniti in popisati nov list, začeti znova, na začetku. Jaz temu pravim: Ne! Vse to je del moje zgodovine in je del mene. Če moram pozabiti slabo, moram najbrž pozabiti tudi na vse dobro in vse dosežke na katere sem upravičeno ponosna. Zato naj to leto ne bo nekaj novega, naj nebo nova pot ampak nadaljevanje in nadgradnja stare, kajti vse to je del tebe (ja, prav tebe dragi/a moj bralec/ka) in ta pot te bo slej ko prej pripeljala na vsak tvoj izbrani cilj. Nič ni narobe, če vmes kdaj zaideš na stransko pot, se izgubiš ali zamenjaš cilje, samo ne obupaj, kajti vse to je tvoje, in samo tvoje.

Violist

2012-01-04T05:44:00.000-08:00

Naj bo glasbeno obarvano ...

In ne, nisem se zmotila. Zgornji inštrument je dejansko Demšarjeva ročno in po naročilu izdelana viola, altovski inštrument, ki prihaja, tako kot violina, iz družine godal.

Biti ženska

2011-12-14T11:06:00.000-08:00

Ne bejbe, ne pičke (od kje hudiča vam ta izraz?) in ne babe ampak dekleta in ženske. Sprejemljiv je tudi primorski nadvse simpatičen izraz šjore :)

Na temo naslova današnje objave se morda vrnem po oglasnih sporočilih.

Skratka deževna Ljubljana. Pa komu je treba tega? Zunaj diši po mamljivem in vabljivem kuhanem vinu, in vročem pomarančnem punču samo Bog, da ne dam 5€ za deci vroče pijače. V starem centru Ljubljane po tesnih uličicah že odmevajo zvoki klasične glasbe in povsod utripajo praznične lučke. Pa trgovine, te kar vabijo v svoje prostore z vsemi krancnli in popusti. Ja, vsi smo že praznično razpoloženi, samo vreme ni.

Čeprav nisem ljubiteljica snega, bi ta trenutek bila slednjega prav vesela. Paše v trenutni letni čas in vzdušje. In ne samo, da paše, še popstrilo bi ga.

Čeprav se že od nekdaj bolje počutim v moški družbi in jo veliko bolj odprt sprejemam kot žensko, pa sem po srcu in duši, pa seveda, da ne pozabim na tisto kar je dala mati narava in nadvse zapleteni genski zapis, se pravi po svoji zunanjosti, še vedno ženska.

In tega ne bi na dolgi rok menjala za nič :)

Ja, seveda bi želela biti moški za en, ali raje dva dni, iz preprostega ''firbca'' in želje po čutenju stvari na tak način kot jih čutite moški. Morda bi nato bolje razumela moško, ne spet tako zapleteno sestavo. Pa saj konec koncev tudi ženske nismo spet tako zelo zapletene. Je pa res, da smo morda malo bolj ovite v tančico in nas je zaradi te težje razvozljati ;)

Vedno so mi šle na živce diskriminatorne izjave kot so: ''ti tega ne razumeš, ker si ženska'' ali če obrnem '' ti tega ne razumeš, ker nisi moški''. Pa ja de.
Že res, da imam med nogami nekaj drugega kot moški a nikakor ne razumem zakaj bi vsako nerazumevanje nekoga morali podturiti temu, katerega spola si. Po mojem mnenju dejansko obstajajo stvari, ki jih drug pri druhgemu ne bomo razumeli, pa ne zato, ker bi bili preveč kompleksno sestavljeni, ampak preproto zaradi pomanjkanja izkušenj. That's all.
Moj dragi mene morda ne bo nikoli razumel, kako lahko po ure preživim v knjigarni, kar je razumljivo saj sam niti ne bere niti ne čuti knjig, po drugi strani pa jaz njega prav dobro razumem, ko lahko preživi lep čas v trgovini z glasbili ali tehniko. Izkušje vam pravim :)

Zakaj sem se vedno bolje razumela z moškimi, ne vem. Morda je nekaj na tem, da sem odraščala z ''sosedovim šmrkavcem'' in sva skoraj vse kozlarije in bedarije počela skupaj. Morda zato, ker so mi bili vedno blizu avtomobili, motorji, glasba pa tudi neka strast do tehnike. Morda pa se le bolje počutim v družbi ljudi, žensk in moških, ki niso ravno označeni z etiketo ''normalen''.

Ampak kljub temu sem še vedno ženska.

Z vsemi čustvi, morda ne s tako željo po shoppingu povezanem s cunjami ampak bolj nakitom, občasno pa tudi ličil, in z vsemi potrebami po ljubezni, crkljanju in hrepenenju po večni romantiki, zavita v mehko oodejo in privita v najtoplejši objem čisto svojega princa na belem konju.
Takšne pač smo, sploh čustveno obarvane, same v sebi zgubljne in zmedene v ne vem katero napačno smer plavajoče ribice.

In ja, začeli so se prazniki. Lot's of them :) In meni je predpraznične dni že takoj polepšal oče z nakupom najbolj cute srajčke in pa Behemot, ki je le pridobil moje naročilce :)
Me čaka veselo praznično branje ...

Moja ''molja'' plat bo več kot potešena saj bo lahko uživala ob branju Lamb-a in Alice in wonderland, po drugi strani pa sem morala potešiti še mojo žensko plat, in sem si tako nabavila 5 v 1 verižico in pa nekaj make upa za še večji poudarek mojih prečudovitih plavih ok. Saj zveni res nekoliko samovšečno, a ko imaš nek del telesa, ki ti je nadvse všeč, ga poskušaš čimbolj poudariti in izpostaviti. Pomaga pa mi tudi dejstvo, da so mojemu dragemu moje očke približno toliko všeč kot meni ;) Ko pa sem že ravno pri tej temi, naj poudarim, da osebno ne nosim pudra, oz. izključno ob posebnih priložnostih (npr. koncert z zborom), poleg tega pa sem pri izbiri ličil neizmerno izbirčne sorte, saj se že nekaj let uspešno izogibam ličil in ostalih proizvodov testiranih na živalih (Avon in Catrice cosmetics).

Jap, prazniki že veselo trkajo na vrata. Tako kot Božiček in Dedek mraz, ki mi bosta prinesla darilo zame od sebe made by Avon :) Komaj čakam ...

Bodite v snegu :)

Sončni zahod

2011-12-08T07:58:00.000-08:00

Takle mamo pa v Mestnem logu :)
HDR, kar se pa črk tiče naj pa povem, da imam izposojen računalnik (malega Eee-a) in nimam glih občutka za velikost pisave :S

Th Golden Bough

2011-12-08T06:38:00.000-08:00

Usoda in Bog imata zelo zanimiv smisel za humor. V bistvu si upam trdit, da je Bog po rodu Britanec. Zakaj? A ste kdaj sploh imeli priložnost srečat se z njihovim humorjem - t.i. Črni humor? Če se niste, priporočam oglede njihovih filmov, še posebej priporočam dela Guya Ritchiea. Trenutno mi na misel padeta dve njegovi odbiti deli Lock, Stock and Two Smoking Barrels (Morilci, tatovi in dve nabiti šibrovki) in Snatch (Pljuni in jo stisni). And that's why I think God is British (se bere z Angleškim naglasom).

Skratka, da vam bo moje filozofiranje in teoriziranje o Bogu in črnem humorju bolj jasna, vam moram sploh povedati, kaj je bil povod ...

Imam tako lepo navado, da kolo v študentskem domu vedno priklenem na stojalo za kolesa in sicer z zadnjo gumo na stojalo, po možnosti vedno na isto mesto - pod okno moje sobe.

Danes sem se odločila, da izkoristim tak lep prost sončen dan za manjši praznični nakup v Centru. Pridem do stojala in glej ga zlomka, mojega kolesa ni več tam. Odločila sem se, da se nad nepridipravom, ki mi je sunil kolo ne bom jezila, saj se v bistvu niti nima smisla, in mu niti ne bom dovolila, da mi poslabša dan ali pokvari načrte. Vsekakor pa lahko rečem samo: Bad Carma dud!

Tako sem se peš odpravila proti Centru. Konec koncev je vreme sončno in toplo in je bil lep sprehod ob Krki, mislim Ljubljanici :)

Nakupila sem vse potrebno za obdarovanje najbližjih, našla pa sem tudi nekaj malega zase - Twiningsov mešani črni čaj African tundra, ki me tako spomni na mojo nekdanjo super sostanovalko ...

Odločila pa sem se, da zavijem še malo v knjigarno Behemot, kjer sem na svoje začudenje našla knjigo Sira J. Frazrja (nad katero me je popolnoma navdušil eden najboljših profesorjev na Teof-u) z naslovom the Golden Bough ali Zlata veja.

Slednje delo, gre za raziskavo magije in religije (I love Frazer and Eliade), je bilo napisano sicer v več zvezkih, izšlo pa je v dveh delih in mehki vezavi, in se v slovenščini kot tako tudi prodaja za ceno 55€ (oba dela skupaj). V Behemotu pa sem našla Wordsworthovo izdajo tega prečudovitega dela, oba dela v eni knjigi, prav tako mehke platnice in seveda Angleški jezik, za ceno slabih 6€!

In kaj ima to z Bogom in njegovim črnim humorjem?

Kljub temu, da so mi ukradli kolo (bo treba it kaj v samopostrežbo Rožna dolina pogledat) si nisem dovolila, da bi mi to pokvarilo dan. In se je izplačalo - upam, da vam je kolikor toliko razumljivo kaj hočem povedat? Pač nobena stvar ni tako slaba, da ne bi šla še na slabše oz. se iz nje ne bi izcimilo kaj boljšega.

Naj vam nepomembne malenkosti ne pokvarijo dan, saj potem morda ne boste opazili lepot okrog sebe. That's all i'm sayng.

Songs of a Day:

Maksim Mrvica: Exodus (ko se tema glih na Boga nanaša ;))

U2: Beautiful Day (ker je preprosto primeren dnevu)

Ljubljana

2011-12-07T11:43:00.000-08:00

(Saj ne vem, ali mi je že kdaj uspelo objavit to fotko?)

Sicer ne maram Ljubljane. Daleč od tega. Kakorkoli že želi biti podobna velikim mestom in se vsak dan na ljubljanskih ulicah tre turistov, ki občudujejo lepote naše zapufane prestolnice, meni že dolgo tega ni več všeč (in to izhaja še izpred študijskih let). Vse je preveč enolično. Celo ''lučke'' oz. novoletno okrasje v Ljubljani je vsako leto isto, z manjšo spremembo lokacije.

Vendar pa ni vse tako črno kot zgleda. Tudi v naši sivi Ljubljani kdaj pa kdaj posije sonček in mi nameni tak prečudovit motiv.

Obžalujem samo to, da mi ga ni uspelo slikati z Fisheyem :))

Sovica

2011-12-06T13:35:00.001-08:00

Sushi

2011-12-06T11:38:00.001-08:00

A fish to die for :))
Slikano z: Sony Ericsson Arc

Umetnost

2011-12-06T11:32:00.001-08:00

Obstaja več vrst umetnosti. Likovna, glasbena, gledališka, filmska, fotografska ... Zame pa je umetnost tudi poslikava nohtov. V bistvu je na svojevrsten način umetnost že samo obdržati dolge nohte. Sploh tiste naravne :))
Osebno s slednjim nikoli nisem imela preveč sreče. Če mi je že nekako uspelo, da so zrasli na neko zavidanja vredno dolžino pa se je že našel nek dejavnik, da so po hitrem postopku izpuhteli. Ali se mi je kateri zlomil ali pa se je našel kakšne stresni dejavnik in sem si jih zgrizla. Kakorkoli že ...
Kolegica se ukvarja z poslikavo nohtov in njene umetnosti so prava paša za oči.
Za enkrat mi je v objektiv uspelo ujeti le bolj enostaven a prečudovit delček njene umetnine:))

Noč čarovnic

2011-12-06T10:52:00.001-08:00

Čisto nahitro, da pokažem skrbno izbran nabor fotk iz koncerta banda RockDefect, ki je bil dne 31.10.11, v Baru Bučko (Bog si ga vedi lokacijo, tam nekje v Beli Krajini v neposredni bližini Hrvatske), ki sem jih pozabila ob vsem tem prenatrpanem urniku objavit na mojem brlogu :) Že za samo popravljanje fotografij sem si vzela pol meseca časa, za objavljanje pa ... saj vidite kako je stanje ...

Mimogrede, preden gremo na fotke, tole danes je moja 201 objava na blogu. Yeeeeeeey me :))

Se oproščam za zamudo in zahvaljujem mojemu enemu in edinemu zvestemu bralcu bloga za njegovo podporo :)
Uživej(te) ob ogledu, sm rekla!
Ob enem pa vse lepo toplo vabim, da si pridete ogledat nastop tehle fantov (če ne prej, se vidimo za novo leto na Glavnem trgu v Novem mestu), ker so res super in nardijo cel žur.
Poleg tega pa bo zraven stagea Matičev peku najboljše palačinke in kuhal najboljšega kuhančka v Mestu - pa sej ubistvu to dela že zdaj in bo še cel mesec tak, da ga le pejte kej obiskat, da ne bo revež tam sam :)

Čauči Bauči xxx

J'aime Paris

2011-12-06T09:46:00.001-08:00

Danes sem v svojih sanjah obiskala prečudovito Francijo. Mesto zaljubljenih. Mesto najbolj romantičnega in obenem izjemno težkega jezika.

Sprehajala sem se po ozkih in natrpanih ulicah. Si ogledovala izložbe. Kot onemela obstala ob pogledu na prečudovito arhitekturo. Umirala od omame ob pogledu na prečudovite gradove in katedralo. Vonjala prefinjene in pregrešno drage parfume. Občudovala ulične umetnike. Se utapljala v živobravnih cvetlicah. In nadvse uživala ob zvokih harmonike in violine.

In potem sem se, žal, morala prebuditi iz prečudovitih sanj. Z obljubo: Še se vidiva, moj ljubljeni Pariz.

J'adore Paris

P.s. Komad za lepši večer. Z podnapisi :)

''When you want something, all the universe conspires in helping to achieve it ...''

2011-12-05T12:15:00.001-08:00

The lake was silent for some time. Finally, it said: '' I weep for Narcissus, but I never noticed that Narcissus was beautiful. I weep because , each time he knelt beside my banks, I could see, in the depths of his eyes, my own beauty reflected. ''
Ta stavek je prepisan iz knjige enega bolj, če ne najbolj, znanega Brazilskega pisatelja - Paula Coelha. Pa tudi glas o tej knjigi, iz katere je ta stavek prepisan, seže približno tako daleč, če ne morda malenkost dlje, kot samo pisateljevo ime. Najbrž ste prav uganili naslov le-te ...

Tako kot vsak ponedeljek, sem se tudi tega zbudila ob približno deset čez pet v jutro. Pa moram priznati, da bi še kar spala in poležavala v neizmerno topli postelji in tako nežnem objemu dragega. Ampak kar se more, naj ne bi bilo težko (?).
Če spustim ves del ličenja, oblačenja, rihtanja in podobnega - pa kaj me briga kako zgledam ob petih? Zalimano, zmatrano, zaspano, zmedeno, skuštrano, s podočnjaki in vsem kar paše zraven zgodnjega prebujanja ...

Pa na poti do železniške postaje, presenetljivo, niti ni bilo tako mrzlo. Samo preveč toplo za zimo in prav prijetno sveže. Najbrž je še pred kratkim deževalo.

Za razliko od zunanjega, je bil zrak na vlaku težak, vroč in zatohel.
Pa sem se lepo razparkirala, namestila in iz težkega kufra potegnila knjigo, ki jo že par dni prebiram kot sprostitev med vsemi stvarmi povezanimi s študijem.
Tej knjigi je naslov The Alchemist (ali po naše: Alkimist). Prebrala sem ga že daljnega še osnovnošolskega leta, pa najbrž še enkrat v srednji šoli, in danes ga berem tu na vlaku, kot študentka, z slušalkami v ušesih in ob prijetnem vokalu rdečelase angleške dive Florence Welch + the Machine. Sicer še nisem na sredini a kolikor se spomnim je to knjiga, ki marsikomu spremeni pogled na svoje življenje. Knjiga, ki je po pomenu globoka približno toliko kot je globok Ocean ...

Že od nekdaj zelo rada berem. Knjige sem prebirala že kot otrok. Kot moja mati rada reče, sem jih kar požirala in neizmerno uživala ob branju. In vedno sem knjige kupovala. Predvsem tiste, ki so mene osebno zanimale, me razveselile, vzburile in razburile čute in zapolnile moje že zdaj preveč (pre)natrpane knjižne police. Pa niti še nimam tako veliko knjig :) Si pa želim, nekoč, imeti takooooo ogromno knjižnico.

Fant, pa tudi še kdo drug, me vedno rad vpraša čemu kupujem knjige. Čemu ne grem raje v knjižnico in si knjigo preprosto izposodim in jo vrnem, ko jo preberem oz. se je naveličam.
In po pravici povem, odgovora ne poznam. Ali pa ga vsaj ne znam primerno ubesediti :)
Najbrž za to, da nahranim svojo dušo ...

Zadnje čase kupujem knjige predvsem v Angleščini (Knjigarna Behemot, Emka), so rahlo cenejše a ob enem s tem samo še bolj krepim svoj Angleški besedni zaklad. Samo nikoli ne pozabi na materinščino, Mateja!
In moje nove pridobitve, poleg Alkimista, so še Dantejeva Božanska Komedija (tutto completo); Miltonov Izgubljeni raj, Bukowskijeve Ženske; pričakujem pa še Moore - Lamb in Carollovo Alico in wonderland :)
Pa najbrž lahko z vsem ponosom povem, da sem res nadvse ponosna lastnica vseh treh ''Simon's Cat'' knjig. Da mi ne bo kdo očita, da med vsem skrbno izbranim leposlovjem nimam ničesar kar bi nahranilo otroka v meni in pa seveda med mojim učenjem zabavalo ne preveč bralsko razpoloženega Jerneja ...

Pa ko so se ravno začeli prazniki ...
Lučke v Ljubljani že gorijo. Bi pa rekla, da je imel Zoki iz Ljubljane letos premalo časa za izbiro lučk, čeprav je potrebno priznati, da me je oblika lučk (ribič, ribič me je ujel ...) pri Stolnici sv. Nikolaja kar presenetila. Letos je očitno tema ''Vesoljske ribe'' :) fotke morda jutri, obljubim pa nič.
Na faxu nas je že obiskal prvi sveti mož in nas obdaroval z vitamini, cukrarijo in prav prijetno pozabaval z ogledom ''Misije Teofanije'', po mojem mnenju parodija na naše,sicer večinoma super, profesorje. Oh kako pogrešam prvi letnik ...
Za piko na ''i'' pa je še sošolčeva mami spekla nadvse okusne piškote. Hvala ga. Tinetova mami ;)
Piškotkov za vas, vsaj v fizični obliki, nimam, se pa lahko naslinite ob ogedu fotke.
Jaz grem pa naprej brat ...

Čauči, Bauči xxx

p.s. Florence's No Light, No Light in Spectrum iz novega ploščka Ceremonials.
p.p.s I think I'we got in love - Harfa. Pa ne samo, da je omenjena kot Božji inštrument, je še najbolj prefinjen in najstarejši inštrument, ki je navdihoval že prastare civilizacije, stare Grke in še starejše Egiptčane.
p.p.p.s je pa samo za estetski vtis ;)

Zdravo z Naravo

2011-11-10T11:54:00.000-08:00

Danes sem se vrnila v čas pred osnovno šolo.
Ko smo bili še navidez srečna tri članska familija - mami, oči in jaz. Večino časa je name pazila kar moja soseda - ker je mami več ali manj delala (pa takrat je bila zaposlena še v slaščičarni Kolaček in je delala najboljše indijančke v celi Sloveniji); oče ni bil ravno tip človeka, ki bi ga pustil z malim otrokom; babica pa, hja no ne samo poglavje ampak roman zase ... In ta soseda, moja najljubša soseda, teta Milka (ja tako ji je ime!) žena enega boljših slovenskih arheologov, je vsak dan pazila name in na Gregorja, njenega vnuka.
In bila sva prava mala lumpa ... dvojna doza težav :)

Ja, življenje je bilo takrat lažje. Nič nas ni bremenilo, imeli smo se fajn, nikoli nismo bili bolni saj smo se obnašali kot največje svinje, gazili po največjem blatu, jedli smo zemljo in mravljince (govorim zase), več ali manj smo viseli zunaj pa ne glede na to kakšno je bilo vremensko stanje (toča, dež, sneg, veter, nobene ovire), razbiti smo prišli iz vsakega sprehoda pa ni bilo z nami nikoli nič narobe.
Prav nasprotno!

Tako zdravi kot smo bili v tistih časih, ne bomo nikoli več. Pa čeprav živimo v času, ko že vsak bumbar misli, da je zdravilec, ko ljudje govorijo in pišejo kaj vse ni zdravo (pa vendar pozabljajo, da je vse to nezdravo v svojem principu do neke meje zdravilno), ko vsak tretji obiskuje fitnes in podobno, in ko nas že na fakultetah napadajo globoko razsvetljeni (beri: totalno sprani) promotorji ''zdravega življenja'', ki nam vsiljujejo svoje ''zdravilne zvarke'' po katerih boš imel lepo brezmozoljasto kožo (bog pomagaj, če imaš že sedaj takšno, kakšna je bila še preden si začela uporabljat Herbalife?) mišice pa bodo ob rednem uživanju teh zdrobov in zvarkov zrastle brez dodatnega dela kot gobe po dežju.

Sama se lahko svojemu ultra nabildanemu umskemu sistemu in pa najbolj dlakavemu nemškemuovčarju zahvalim za vse ne bolezni, ki jih nisme imela vse do 18. leta. Jah in potem se je začelo ...
Manj gibanja in več sedenja. Mnogo, mnogo več sedenja. Preveč, če mene vprašate.
Kljub vsem možnim cepljenjem (ok, tetanus in hepatitis B) sem na otroškem oddelku pridobila par otroških nalezljivih bolezni.
Pri 19. sem tako prebolela vodene koze (ob pomoči 2 konjskih injekcij v musculus gluteus maximus, nekim čudnim uspavalnim tabletam in baby pudru s pomočjo katerega se je mateja neuspešno praskala), fasala rotavirus in prebolela H1N1, ki sem jo dobila kmalu po vrnitvi iz Londona. Pa če ni blo meni fajn :) danes pa ... hja ob vsaki močnejši temperaturni spremembni se mojemu sistemu rahlo sfuzla in že imam tako ali onako obliko prehlada ali gripe. Na srečo traja samo par dni pa smo spet kot novi (Čajček, hvala ti, ker si! Ob priliki pa dobiš še Merci).

Osebno se trudim jest čimbolj uravnoteženo hrano, najmanj en topel obrok na dan in za razliko od Herbalife-ovcev, ki prisegajo na goltanje tistih njihovih zdrobljenih kemikalij (oprosti ampak ne verjamem, da je vse naravno), jaz prisegam na sveže oprano sadje in zelenjavo, meso!, čokolado!, čaj, čokolino in ostala žita, oreščke, morsko hrano, kitajsko hrano, hitro hrano, počasno hrano ... skratka celotno prehrambeno piramido, ki jo telo nujno potrebuje.
In ne verjamem v zdravila, niti v prehrambena dopolnila, v nič karje kemično obdelano in pripravljeno. Mati narava nam je dala toliko drugih inbolj zdravih snovi, mi pa kot generacija znanosti očitno čutimo potrebo po tem,da vse kar je naravno spremenimo v tabletke in praške. Čemu?

Manjka pa mi telovadbe, gibanja in poskakovanja. Pa se sama zavedam da tile moji rešilni šaufki ne bodo izpuhteli sami od sebe ali zaradi goltanja Herbalife-ovih nadvse zdravih in varnih formul.

In zakaj sem se spravila na dotično firmo? No ker imamo v našem razredu ''Herbalife-ovo pričo'' (povezava z Jehovo pričo :)), ki ne živi od in za drugo kot za Herbalife. Pa se sprašujem, ali imajo vsi njihovi promotorji tako nizko samopodobo in tako zelo sprane možgane?
Ne samo, da VSILJUJE svoje mnenje, se potem še sprašuje zakaj je ljudje v razredu sploh ne j***** več, saj je ona sama pripravljena prodati lastno prijateljstvo za promocije Herbalife-a v tujini.
No in to ubogo, preobremenjeno ženšče, ki ima poleg vsega za nekoga, ki je popolnoma zdrav, še status študentke s posebnimi potrebami, ki ga uveljavlja še iz srednje šole (oprosti, ampak ne rabiš statusa za prodajanje Herbalife-a oz CocaCole na sredi ljubljane), in nato še pričakuje, da ji bo razred naklonjen z premikanjem datuma za izpit na katero predavanje se je pokazala edinkrat ta teden, ko je prišla ta izpit neuspešno premikat.
In ravno to slednje ni pravično do ljudi, ki redno hodijo na predavanja in redno opravljajo vse dožnosti, ona pa pač ker je vsa boooooga tega sploh ne opravi, pa jo še vedno iz usmiljenja spustijo naprej.
To je nekako tako kot, da bi jaz profesorju izjavila, da ne morem priti na izpit, ker imam en res ful pomemben dogodek za pofotkat. Mi na kraj pameti ne pade, da bi sploh kaj takega izjavila. Če študiraš je žal na prvem mestu študij. Če ne moreš, se izpiši. Ne pa v drek tačit svojih sokolegov.

Torej, naj mi nekdo razloži, lepo prosim, razvetljite me, zakaj taki, domnevno ljudje, ki živijo več kot zdravo, delujejo kot najbolj umsko zaostale osebnosti (se že v naprej opravičujem vsem, ki imajo te bolezni)?
Jaz pravim, da možgani pridobijo premalo kisika, telo pa, ki nima česa procesirati, počasi porablja svoje lastne zaloge. Ja razumem, fitnes pa te fore - imajo svoje diete, razumljivo. Ampak najbrž nobena dieta kot taka, ne temelji samo na šejkih, čajih in proteinskih ploščicah?
Poleg tega pa sem si malo pogledala sezname in priporočila trenerjev (pač zamikalo me je, da bi šla nazaj na gimnastiko ali pa vsaj natrenerat svoje prelepe očke nad prečudovitimi moškimi ritkami in teleščki (in pa tudi svoj one pack bi mogla malo natrenirat) v Lj fitnes centrih, in do sedaj mi ni še noben priporočal Herbalife. Da, tako zelo kvalitetni in dobri so.

Sicer nimam nič proti ljudem, ki alternativo vidijo tudi v teh pripravkih (nekateri so pa samo toliko leni, da se jim ne da it niti v trgovino, nakupit svežega sadja prve kategorije, ga olupit, umit, narezat in vrečt v mikser, pretočit v kozarec in zaužit (ali še bolj zdravo, celo sadje zgristi)), se jih poslužujejo pa se najbrž ob tem tudi zavedajo, da je ob tem potrebna tudi druga prehrana in redna vadba, ter da imajo ta dopolnila NAVODILA ZA UPORABO in določeno količino koliko tega se na dan sploh sme zaužiti. Česar očitno moja sošolka ni prebrala, ker res ne uživa druge hrane.

Kot zakjuček naj povem, da imajo vse stvari svojo mejo. Tudi ''predavanja o dopolnilih'' (hmmm le zakja se jim reče samo dopolnila?) Sploh pa se ta meja konča na rednih študijskih predavanjih. Kaj res ne veste kje je meja med ''predstavit izdelek'' in ''vsiljevati mišljenje'', na račun tega pa še zgubljat prijatelje in umske celice? Ali se sploh splača?

Mavrično

2011-11-07T14:01:00.000-08:00

Ura je 22:11

Pred hmmm dobrih 6ur sem prišla iz faksa v svojo malo sobico v študentskem domu. Si naredila nekaj malega za jest, na FB steno nalepila par uber luškanih mladičkov labrdadorcev, odigrala partijo igric in pobrskala po širnem spletu, če mi morda uspe najti e-verzijo revije Delo.

In potem ... Jah iz faksa se pride domov delat za faks. In jutri? Ponovi vajo.
In najbrž se mi bo v tem tednu še sanjalo o vsemu kupu domače naloge, ki tako vztrajno čaka name .... Ampak ni težko kar se hoče, recimo. Se mi je pa pred parimi minutami od kamna odvalilo ogromno srce ;)
Moram pa riznati, da sem se danes med predavanji parkrat od srca nasmejala. Fajn je imeti tak super razder, ki te v takem težkem dnevu nasmeji do solz (dobesedno!).

Skratka ... vikend je bil lep. Sončkast. Zato sva se z dragim odločila, da izkoristiva ta lep sončen dan za sprehod po novomeškem gozdičku imenovanem Ragov Log, seveda ni šlo brez fotoaparata okrog vratu. Pa sem si dala duška. Morda kar malo preveč saj je valanje po listju in razmočeni zemlji terjalo svoj dolg.

Malo je pripomogla ekstremna sprememba temperatur, malo me je na hitro prepihalo ... in sem danes polovico predavanj preživela z nosom v navidez tako luškanih robčkih (motiv srčkov), ki pa so po svoji mehkobi daleč od nežnega.

Ampak slike so pa kljub temu izpadle vrhunsko :) Jesenske ...
Pa sej najbrž vam je že postalo jasno, da obožujem jesen :)

Za še en lep zaključek dneva pa še en tak fajni 007 komad, ki pravzaprav nosi titulo najboljše theme song za Jamesa Bonda:
Sir Paul McCartney and Wings - Live and Let Die

Nočko*

Barve jeseni

2011-11-03T07:43:00.000-07:00

Pa je leto spet leto naokoli ... in še en komplet praznikov je spet za nami.

Slikano z: Xperia Arc ob 05:40

In tu je že jesen, ki se bohoti v vseh svojih prečudovitih barvah, ki se tako simfonično razlivajo v narazličnješih odtenkih.

Osebno obožujem jesen. Vse te prečudovite barve, ki me obkrožajo. Prav obožujem pogled na padajoče listje, ki tako nežno spreminja svojo pozo po melodiji vetra. Innato nežno pristane na tleh.

In vendar je letošnja jesen še toliko bolj mrzla in že nosi ta kruti vonj po zimi, ki mi ni nikoli bil preveč pri srcu.

Čez vikend sem obiskala par grobov. Prvič sem bila tudi na Ljubljanskih Žalah, kjer so pokopani fantovi sorodniki, in videla približno 5% te veličastne Plečnikove umetnine.

In ravno na obisku tega svetega kraja so se za kratek čas prikazali tudi rahli sončni žarki, ki so tako nežno božali moj obraz.

Jaz sem vedno čutila globoko strahospoštovanje do pokojnih duš. In do krajev kjer jim je namenjeno, da uživajo in počivajo v svojem najglobjem miru.

Heh to me spomni na današnje predavanje iz Zgodovine cerkve, kjer profesor na vsake toliko časa, da nas malo predrami in popestri predavanje, pove kakšno zanimivo anekdoto. In danes je anekdota, resnična ali ne, nanesla na nagrobni napis žene pokojnemu možu, ki pravi: ''Počivaj v miru, dokler ne pridem za teboj!''

Skratka ... Zelo redko prižgem večni ogenj (ki pač ni tako večen), vedno pa prinesem svežo cvetlico, najraje sončnice. In po navadi temu obredu sledi dolgo kramljanje s pokojnim dedkom, ki sem ga imela nadve rada. Da je z vsem na tekočem.

In do sedaj sem največkrat naletela na neodobravanje iz strani ljudi, ki pač pridejo na britof enkrat na leto, še takrat prinesejo prečudovit aranžma iz umetnega cvetja, da pač bo za celo leto, in nato sledi obiranje vseh ljudi okoli njih. Nič več ni sveto.

Sem pa sama nadve fascinirana nad nagrobniki, v arhitekturnem smislu. Marsikateri nagrobni kamen (sploh tisti starejši) nam veliko povedo o samem pokojniku, nekateri tudi o osebnosti le tega in pa o njegovi religijski pripadnosti.

In tako se sprehajam po dolgih vrstah grobov, opazujem napise in oblike, ter kdaj naletim na kakšno starejšo gospo, ki pride na grob svojega moža. Ki z vso ljubeznijo in nežnostjo, ter žalostjo v očeh, ureja njegov grob, se z njim pogovarja in kramlja z cvetlicami, ki jih tako ljubeče neguje.

Človek prav začuti ljubezen okoli sebe, čeprav na takšnem kraju.

Meni pa grobovi niso bili nikoli grozni.

Seveda se bojim smrti, a jo ob enem pričakujem z nekim zanimanjem. Zanima me kaj me čaka na drugi strani, po drugi pa bom uživala na tej strani, prav tu v sedanjosti in v tem življenju tako dolgo, kot mi je namenjeno. Ker me vsak dan znova zanima kaj mi bo prinesla prihodnost.

In ker že dolgo nisem napisala nič novega, naj povem, da sem se zopet začela ukvarjati s filatelijo. Res pa je, da tokrat svoj čas namenjam izključno naši prečudoviti Sloveniji. :)

Toliko za danes ...

P.s. aja naj povm še eno zanimivost, ki sem jo izvedela na današnjem predavanju iz Zgodovine. Namreč Sloevnska matica je bila ustanovljena za to, da se ukvarja z Slovensko terminologijo. In pod to spadajo tudi prevodi nekaterih nam že tako domačih tujk, ki pa so bili kdaj nadvse zgrešeni in se hvala bogu niso prijeli. Tako me danes najbolj zabava prevod besede Tramvaj - Pocestnica :)

MINI matt special edition

2011-09-09T08:30:00.000-07:00

Mislim, da sem do sedaj napisala največ objav, ki bi se kakorkoli nanašale na moj najljubši avto ever. In tisti, ki moj blog spremljate dokaj redno (ane Kiki?) se boste s tem najbrž kar strinjali.

Mini Cooper, Mini Camden, Mini Mayfair, Mini Cooper S, Mini Convertible, Mini One Cabrio, Mini Coupe, Mini goes Tumi, Mini Hampton, Mini Paceman, celo Mini All4 Racing, Mini Roadster, Mini Clubman, Mini Canyon, Mini Saville Row, Mini Countryman, in moj najlepši Mini Matt ... Well it is All about MINI!

In ta evforija oziroma ljubezen, traja že od huh, saj se ne spomnim kdaj ... Se pa živo spomnim prvega sedenja v Mini Cooper S, živo redeče barve z dvema belima črtama, 6 prestavami + rikverc, tako nežnim volanom, vonja po (umetnem) usnju ... Ljubezen na prvi dotik volana oziroma prvi dotik moje ritke in tako udobnih sedežev oziroma prvi dotik kljuke oziroma sploh prvi pogled ...

Včeraj sva tako šla z dragim v Ljubljano, malo za šalo malo za res, in sva na avtocesti zagledala Golf 4 v mat črni barvi (je bil prav sexy), zato sem se odločila, da malo raziščem kakšne so možnosti, da Minija preoblečeš v mat barvo. In sem na spletni strani topspeed.com našla MINI Cooper Mat Special Edition in se še enkrat oziroma PONOVNO zaljubila v tega angleškega malčka. Žal naj bi bil tale lepotček narejen ekskluzivno za Francoski trg, tako, da se najbrž v bližnji prihodnosti selim v Francijo :D

Do takrat pa nekaj sposojenega slikovnega gradiva (klik na fotko, da se poveča)

Vir: MINI cooper in topspeed

LONG LIVE THE ~~QUEEN~~ MINI

Iz Babičine Omare

2011-09-07T04:16:00.000-07:00

'' Dan pred izpitom je kot dan pred božičem: brez spanja in v pričakovanju čudežev. ''

Včeraj sem se zbudila popolnoma neprespana a v tako izjemno sveže jutro. Slednje me je predramilo v trenutku, ko sem stopila skozi vhodna vrata ... in mi dalo navdih za mojo prvo septembersko objavo :)
Ne moreš verjeti dokler sam ne vidiš :) Pa sem se odpravila v hladno jutro z vijoličnim vintage look zložljivim dežničkom potiskanim z belimi srčki (za katerega je moja najljubša ''sestrica'' rekla, da zaradi vintage obrob zgleda, kot bi ga vzela iz babičine omare - and that's why I love it (dežnik namreč)), obuta v najljubše balerinke in oblečena v kavbojke, čipkasto majico bledo roza barve in jopico z trakom katero sem tudi uvrstila v tako imenovano kategorijo ''Iz babičine omare''.

V ljubljani sem tako najprej ''razturala na izpitu'' (In prav je tako. Nagrada za neprespano noč = Dobra ocena = Nasmeh na obrazu) nato pa sem se dobila z Manco, ja tista, ki je napadla moj uber preveč cute dežniček, katera pa je moje veselje še toliko bolj povečala. Razlog za dodatno veselje pa je kriv samo moj par Dorothy Perkins uhančkov - Sovic (slika zgoraj D - oranžni sovici).
Naj povem, da se je pred kakšnim tednom prav tako moja lastna mati spomnila name in mi prinesla par tako luškanih majhnih sovic (slika zgoraj L) na katere je naletela med nakupom živil za očetovo rojstnodnevno zabavo.

Z Mac sva tako preživeli super preostanek dneva, se naklepetali (predvsem o modi ...) in imeli prijetno kosilo v Cantini Mexicani. Pred tem pa sva obhodili vse možne trgovine na Čopovi ulici in iskali črno torbo, ne preveč veliko in ne premajhno. Manca je ni našla, jaz osebno pa prisegam na svojo elegantno modro torbico iz Avona in oversized črno torbo iz H&M v kateri se skriva vse! --> Od akte, skript, puščice, planerja, labele, badger kreme za koncentracijo, labele s karitejevim malom, kreme za roke iz Body Shopa (direktno iz Londona!), dežnika, denarnice, mini fotoaparata in ključev (kateri delajo reklamo Nikonu moj veliki fotoaparat) in nosijo najbolj sweet obesek), kulija in sončnih očal ... mislim, da je to vse?
Kljub temu, da Manci ni uspelo najti torbe pa sem jaz naletela na prečudovito dvoslojno oblekico v pisani a prevladujoči rjavi barvi. Videla, probala in vendar ne kupila :( tako, da močno upam, da me bo lepotička počakala do 14. ko grem pisat (najbrž neuspešno) izpit iz Latniščine :)
Naj razložim zakaj me je to dotično krilo popolnoma prevzelo. Prva stvar je večslojni kroj, druga pa je sam potisk in barve - tepem se poglavi, ker je kljub prisotnosti fotoaparata nisem slikala!
Barve so bile tako nežne (torej nešteto različnih kombinacij) tople a kljub temu jesensko obarvane. In jaz naravnost obožujem jesen. Prav navdihuje me. Nekako tako kot oči mojega dragega, čigar barve spominjajo na odpadajoče listje čigar prečudovite barve se svetlikajo v sončni svetlobi ...
Moj blog je recimo po tem navdihu preimenovan v Autumn Shade, ki pa je v bistvu naslov ene od pesmi skupine The Vines (povezave spodaj!).

Sem se pa ob tem spomnila, ko me je že dolgo časa nazaj neka gospodična na železniški postaji vprašala nekaj o mojem stilu in eno od vprašanj je bilo nekaj v stilu, stl katere pevke, igralke ... mi je najbolj všeč in me navdihuje --> izvolite moj odgovor: odvisno od dneva a najbolj me navdihujeta tako s glasom kot tudi stasom YAYA iz zagrebške skupine Jinx in FLORENCE Welch iz angleške skupine Florence + the Machine. Zakaj? Izveste morda kdaj drugič ;)

Razpisala sem se že, zato vam zdaj želim, da nadvse uživate v preostanku dneva v družbi super glasbe, ki pa je danes prav tako malo bolj obsežna :)

JINX: Zabranjenim Cestama
The VINES: Autumn Shade
FLORENCE + the MACHINE: What the Water Gave Me
The VINES: Autumn Shade II

Limone

2011-08-19T10:44:00.004-07:00

Moram si vzet malo pavze med nadvse ''napornim'' učenjem. Nekako mi v vročih dneh, kot je naprimer današnji, bolj ugaja čiliraje in spokojen mir, pa kakšna limonada narejena iz frišno kupljenih limon na sosednji tržnici, pa obisk npozabnega koncert, morda dobra knjiga, komedija zaradi katere se mi bo smejalo še cel mesec, ali pa tisto najbolj sladko žgečkanje pred spanjem ....

Mogoče bi si pa morala v takšnih dneh kot je današnji preprosto omisliti psihiatra.

Ampak, če bolje pomislim morda res bolj drži, če se primem šopingiranja, pa še ceneje je od psihiatra ;) Shopping is cheaper than psychiatrist.
Hja, naj vas naslov posta nikar ne zavede. Stvari v resnici niso vedno videti takšne kot se morda zdijo na začetku ...

Osebno najbrž nisem ravno tipični shopoholic nežnega spola. Ponavadi si v trgovini ne vazmem preveč časa in si kupim prvo stvar, ki mi je všeč. Zgodba je nekoliko drugačna, ko pride do nakupa hlač. Slednje me spravlja ob pamet! V bistvu sovražim nakupovanje hlač. Pa mi niso prav v pas, pa je pas v redu ampak v boke zgledam kot bi oblekla balon, dolžina je itak vedno taka, da sem jih primorana krajšat ...

Ampak ... naravnost obožujem nakupovanje šalov in uhanov :) Accessories, that's my thing!

Moj dragi mi je na morju rekel naj si enkrat za spremembo na potovanju omislim nakup česa drugega kot so uhani ali šali. Na slednje sem naravnost nora!

V bistvu pod to točko spadajo še knjige, gramofonske plošče in oprema za fotoaparat, ampak o tem kdaj drugič (glej zgornjo sliko kjer so združene 3 ljubezni: fotografija + moder šal + pisani doma narejeni uhančki).

Vedno, ko se sprehajam po kakšnih večjih centrih, ali po tesnih ulicah, ne morem brez tega, da se ne bi se ustavila v nabito polni knjigarni ali pa trgovini z modnimi dodatki. Pač, za to je vedno čas (tudi takrat, ko se mi že peklensko mudi). Saj pravim, da nisem običajni shopoholic ;)
The quickest way to know a woman is to go shopping with her.

Pa še to ... uhančki in šali so prav nepogrešljiv modni dodatek. Lepi in udobni ... pa še z vsem možnim se jih da kombinirat. Toliko o praktičnosti in uporabnosti.
Pa, če se za trenutek ustavim še pri zdravstvenem vidiku nakuovanja - krepi tako duševno kot tudi telesno zdravje.

Whoever said money can't buy happiness simply didn't know where to go shopping.

Nekako moram priznati, da je novomeška Qlandia postala moj pravi mali raj tako knjig kot modnih dodatkov. In včasih se sama sebi zdim neznansko pametna saj sem svoj varčevalni račun zablokirala za 30 dni, kar vodi v to, da ne morem brezglavo zapravljat - če sem že netipična, sem obenem zelo impulzivna, ko pride do nakupovanja.

Pa pravijo, da ne smeš sodit knjig po platnicah.

Osebno priznam, včasih je prav prijetno za dušo in telo, da si kupiš nekaj lepega. Ne zato, ker to potrebuješ ampak, ker je lepo.

Potrebujete dokaz? Berite naprej :)

Ravno pred časom sem bila s kolegico na pijači. Saj veste Mac - ona je najbrž največkrat omenjen osebek na tem blogu.

No o njej sem takrat izvedela nekaj ne ravno presunljivega ampak s punco se zadnje čase res redkokdaj vidiva in nimava več časa, da bi se pogovorili o vseh in vsem.

In pač stvar je nanesla na neko deklico (ampak pustimo to za zdaj) in mi je kot prava najboljša prijateljica dala nasvet, vreden vsega denarja. Kadar sem jaz razburjena grem nakupovat čevlje. Nazadnje sem ob selitvi iz Ljubljane prinesla domov 25 pregrešno dragih a na pogled lepih parov.

In, ko sem jo vprašala ali vseh 25 parov tudi nosi, mi je ogovorila nekaj v smislu, da ne vseh naenkrat ; ) ter, da jih je večino kupila bolj zaradi njihovega izgleda kot uporabnosti.

No saj jaz tudi ne nosim vseh uhanov na enkrat ;)

Ampak kot sem že omenila nekje zgoraj, saj uhančki so prav male uporabne luškane zadevice. Sicer poznam marsikaero žensko, ki jih ne nosi, ampak, če pride do izbire darila zame ... no dam majhen namig - z uhančki, šali, dobro knjigo ali glasbo nikakor ne morete zgrešiti :)

NASVET ZA POTEP:

Slika 1 - doma narejeni uhančki in podlaga moder čipkast šal, kupljen v Kleo Bijoux v Novem mestu

Slika 2 - šal v odtenku sive, kupljen v botiku Jež v stari Ljubljani (zraven akademije za glasbo)

Slika 3 - uhani metuljči, kupljeni v Kleo Bijoux v Novem mestu (zraven LokalPatirota / Kavarne)
Slika 4 - moje stojalo za nakit :) + manjkata še dva para, ki jih imam trenutno v ušesu - pikapolonice in par zvezdica + lunica

Svoj današnji post tako zaključujem z pesmico, ki mi je v zadnjem času sploh prirasla k srcu in je morda v tem trenutku res boljše zdravilo od nakupovanja ;)

The CURE: Just like Heaven

Let's go back to studying

Želim vam nadvse lep in nebeški večer,

Hugs and kisses

Mateja

P.s. that remindes me: Diana, moja najdražja prijateljica iz Romunije mi še vedno ni odpisala na mail :( Hope she's all right ...

In ja, moj nasvet za potep: Drugo leto grem čisto zares na potep v Romunijo :)

Skovik, skovik

2011-08-18T11:15:00.000-07:00

Včeraj sem imela to srečo, da sem naletela na mojega soseda, ki vedno govori neumnosti in ljudem dviguje krvni tlak na abnormalne vrednosti. Zadnje čase pri meni sploh ne velja več rek Čez eno uho not, čez drugo pa ven, ampak neumnosti preprosto naredijo ovinek mimo mojih ušes in sploh ne uspejo vstopiti v mojo glavo, kar je pravzaprav imenitna taktika, tako sem iz vsega njegovega tračanja in nesmiselnega blebetanja odnesla samo slednje: ''Ti si taku lepa, da te prov more met rad un tvuj.'' Hja na to lahko odgovorim samo z preprosto gesto: kozarcem rdečega sladkega vina dvignjenega v zrak.

Pravzaprav sem zgornjo stvar mogla napisat samo iz dveh razlogov:
1. iz neznanskega začudenja nad tem, da je ta človek dejansko sposoben izustit nekaj tako sladkega
2. kot opozorilo sebi, da tega ne pozabim povedat moji sosedi :)

Sovice. Ja ljudje božji, kje ste bili toliko časa? Sovice so super! Pa mucke pa kužki pa metulji ... ampak, če malo po pametujem mislim, da je ni stvari na tem svetu, ki ne bi bila simbol nečesa.
Tako tudi sove. Imajo kar nekaj pomenov. Najbrž niste vedeli, da je bila sova simbol grške boginje Atene in prav tako mesta Aten.
Kakorkoli, sove že od nekdaj povezujejo z temo, smrtjo, modrostjo in čarovništvom.
Stari Aboridžini so verjeli, da sova predstvalja žensko dušo. Mnoge kulture pa jih še danes povezujejo z spiritulno simboliko.
(prevedeno po knjigi Signs and symbols, str.59)
Danes sem tako na domači naslov prejela čisto svoj obesek v obliki sove. Sicer sem želela uhančke na tak vintage način, ampak ljudje najbrž ne moremo vedno dobiti tisto kar hočemo (in mi poglavi rojita Slavoj Žižek s svojimi počlovečenimi podganami in Freud-ovska teorija gona. Šele v takšnih trenutkih se človek začne zavedat kako zelo pogreša fax. Pa kaj govorim? Konec meseca imam izpit, pa potem še dva, pa se mi sploh ne sanja kako naj se spravim k učenju, kaj šele da to idejo realiziram :S ). Jah mislim, da sem si izbrala kar pravo študijsko smer - razmišljanje me rado odnese. Kar se pa tiče sovic in oblike obeska, glej fotografijo na desni. Tako moja najljubša sovica zgleda :) V bistvu so mi bile sove že od nekdaj nekaj najbolj čudovitega a ob enem grozljivega.

Druga stvar, ki mi je bila danes tako zelo zanimiva in vredna zapisa je bila izjava neznanega avtorja: ''Crying does not not indicate that you are weak. Since birth, it has always been a sign that you are alive.''
Neverjetno resnična izjava. Osebno sem že od nekdaj zagovornica izkazovanja čustev. Najbrž jih osebno kdaj pokažem preveč a bolje to kot, da jih sploh ne.
In kot taka zelo ne maram ljudi, ki živijo od ogovarjanja za (mojim) hrbtom. Nekaterim pač res ne moreš povedat vsega direktno v obraz, ker pač obstajajo ljudje, ki konstruktivno kritiko vzamejo kot smrtno grožnjo. Ampak mislim, da kritike in grožnje nimajo ravno veliko skupnega z čustvi, vsaj ne v tem primeru.
Če se bolje pomislim, kazanje čustev sovražnikom res ni najboljša ideja, vendar pa me vedno izjave kot so: ''fantki ne jokajo'' ali ''ne joči, saj si že velik!'' vedno zelo zelo razjezijo. Iz čisto psihološkega vidika zadrževanje čustev ni najboljša ideja. Niti za bližnje kaj šele za telo. Človek postane navadna tempirana bomba, ki ima odštevalnik nastavljen na nedoločen čas, potem pa samo enkrat poči in pusti hujše posledice od prve atomske bombe (by the way to je bila bomba imenovana Mali deček in je prizadela Hirošimo).
Get a tissues, get a chocholate, get an icecream, cry it out and than get over it. Recept, ki vedno pomaga.

In pa tretja stvar, ki me je bolj nasmejala kot navdihnila ... no to sm pa me prečudovite plavajoče ribice, ki smo, če gre vrjeti sestavljalcem poletnega horoskopa za hrvaško izdajo revije Elle, iznašle tako sex v vodi kot na kopnem. Vsa čast in slava pohotnim ribicam :)
Ob enem je moj ribji horoskop to leto zelo naklonjen umetniškemu udejstvovanju, glasbi, plesu ... No upam, da je v kratkem na sporedu kakšne dober koncert ;)

Naj torej zaključim z lepimi sončnimi pozdravi in čudovitim romantičnim komadom dobrega starega Vlada Kreslina, ki nosi naslov Če bi te imel.

2011-08-09T14:07:00.000-07:00

A smo se lepo ukampirali na kavču? Huh čakamo na dolgo pričakovano premiero (prej reprizo ampak ok) nekega čudnega filma, z še bolj čudnim in neizgovorljivim naslovom (pa ker jezik ti je to?) ki so ga odvrteli na POP tv-u in sem ga najborž osebno že ene parkrat videla. Da ne pozabim, najbrž ravno ta isti film v tem trenutku, ko pišem to objavo, vrtijo na nekem drugem čudnem televizijskem programu (me ne bi čudilo, če bi bil ta čuden program ravno A kanal - saj veste, z izvirnostjo so na maximumu).

Leglo piratstva! Kar hočem jutri gledat, ali poslušat, si lahko že danes potegnem iz intrneta. Ob bodočem sprejetju zakona o Piratstvu obljubljam našim angelom v modrem - Kolega, imeli boste nadvse veliko dela! (p.s. lahko že včeraj začnete zidat nove zapore za vse ''pirate in piratke''. Arrrrrr Polly want's a Cracker).

Skratka ... a smo udobno nameščeni? Si ne bi šli še kšnga čipsa odpret, ali pa mogoče kokic spečt? Al pa raje dvoje, tele reklame se znajo še zavlečt. Najbrž imam med reklamami dovolj časa, da si torto spečem. Hah letos je res nisem dobila za rojstni dan :(

Ok, pa smo se le lepo in udobno namestili v kavč, vsak z svojim prigrizkom. In zdaj čakamo, pa čakamo, pa čakamo, ... pa smo se načakali in dočakali (vmes sm se najbrž postarala za najmanj 1 leto).
Iz zvočnikov našega hišnega TV sprejemnika se slišijo zvoki neke čudne zvrsti, katere ne poznam (pa kakšno čudno glasbo današnja mladina posluša? Počakaj očka, da vidiš kakšne filme se danes dela! Najbrž so bili nekateri ustvarjalci globoko pod dozo pri tem ''umetniškem'' ustvarjanju ...).

Ni 15min filma, ko se že pojavijo reklame. Ja hvala bogu! Vas res že dolgo nisem videla.
Roko na srce ampak tudi reklame niso več to kar so ble. Zdj gremo pa lahko še enkrat kokice pečt - prva doza je izginila kot bi Harry Potter s čarobno paličko zamahnu in izrekel čarobni rek ''keks!''.
V bistvu sem se odločila, da se po vsej tej neučakanosti spravim naravnost v posteljo in spat.

Lahko noč
Mateja

Sprehodi

2011-08-09T13:24:00.000-07:00

Evo, pa smo nekje na začetku Avgusta. In kako hitro je čas minil :) Sploh, če pomislim, da se nekaj časa pravzaprav nisem potrebova posvečat ničemur drugemu kot samo in izključno samo uživanju v počitnicah :)

V teh počitnicah sem imela priložnost obiskat otok Pag in se namakat v kristalno čistem in sinje modrem (ter še vedno slanem) morju, kjer sem se letos preiskušala tudi v potapljanju.

Seveda sva na otočku z mojim izbrancem lazila po skalovju, ki je obdajalo najin počitniški teren in plažo (Fosil spodaj je iz Metajne), naša pa sva tudi miniaturno zasebno plažico, ki je bila na eni strani nekako skrita v notranjosti teh skal, na drui pa jo je obdajalo morje, in je bila prav lepo skrita pred očmi vsiljivcev.

Poleg tega sem obiskala še Plitvice in si ogledala nekaj veličastnih jezer in slapov (p.s fotka na L je iz Plitvic). Poleg tega sem uspela v parih dnevih uspešno prebrat kup knjig izbranega leposlovja, ki sem jih pridno in vestno nabirala skozi študijsko leto, ter pogledat par noro dobrih komedij :)

Nekako najbolj pa sem uživala ob presnemavanju DVD-jev z videoposnetki, pijačkami z prijatelji, razprodaji nakita (uhančki my love) ter sprehodih z Nello :)

Naj še povem, da se mi je v preteklih dnevih lepo prepihal in zagnojil zob - uživam v bolečini (blagor vam, ki mi privoščite. Vam pa dam nasvet - Uživajte v tem trenutku dokler traja).

Sem pa tudi ponosna lastnica nove 4gb velike San Disk ultra SD spominske kartice, ki sem jo prejela kot nagrado za fotografijo meseca - Take that Chuck Norris!

Ko smo že ravno pri šalah o človeku kateremu se najbrž kolca najmanj 100krat na dan (in jo smete prodajat naprej)...

V pogovoru z neko osebo je stvar nanesla tudi na zgoraj omenjen lik. In sicer, če zgodbo malo skrajšam in preidem na interno foro ... Tej dotični osebi sm rekla: ''Ti si še hujši kot Chuck Norris'' in v odgovor sem dobila: ''Ahh kje, Chuck Norris je jači, on še vedno gleda Vaš kanal prek DVB-T-ja''.

Pač ja, novi zakoni in ideje naše vlade ter ministerstva (hja danes so na 24ur lepo prikazali dejansko stanje na ministrstvu in očitno nesposobnost tam zaposlenih ljudi) bodo našo državo stali marsičesa odločili pa so se, da po neuspeli kampanji z študenti in penzionisti, ter še par drugih kampanj, udarijo po prstih kulturnike (med njimi tudi medije). Lepo reč so zakuhal.

Nč, jaz vas zapuščam z namenoma, da bi se danes še kaj učila ...

Uživajte v preostanku večera in dobri angleški glasbeni družbi, ki jo uvrščam med komade tedna (al kaj je že blo).

REPUBLICA: Ready to go

Mateja

Ena pole(n)tna :)

2011-07-10T05:53:00.000-07:00

Po dolgem času in mesecih trpljenja za fax (nooooo sej pretiravat pa tudi ni treba, ni bilo spet tko hudo) sem jih tudi jaz dočakala - počitnice, koga pa drugega :) in te so se že več kot super pričele.
Sem v popolnem pričakovanju morja, sončka, gole kože, coctailov na plaži ... totalno filmski scenarij ;) sicer pa moj trenutni načrt vsebuje samo par točk:

- napiši seznam stvari, ki jih potrebuješ za na morje a jih boš verjetno pozabila doma
- napolni baterije od fotoaparata (in lepo prosim ne pozabi polnilca ali aparata doma!)
- poišči lahkotno čtivo za na plažo (In se poiskušaj vzdržati branja le - tega še pred morjem)
- pametno bi bilo imet kakšno zaščito proti soncu, čeprav je barva rakovice letos moderna (drugega dela stavka ne jemlji resno!)
- poberi naslove, katere bi že morala imeti ampak ne veš kje so napisani, vseh ljudi katerim nameravaš poslati mini roman v obliki kartice
- poskrbi za glasbo z super funk ritmi

Sicer pa se je teden začel evforično v poplnem pričakovanju morja ob enem pa nisem zamudila niti včerajšnjega koncerta Elevators-ev v San Sebastianu, niti današnje lutkovne predstave za najmljaše ;)
Žal danes ne bo nobenih fotografij, čeprav se jih je v tem času že kar precej nabralo, bom pa morda kaj prilepila v prihajajočih dnevih :)
Samo veste, sem želela napisat daljši post pa me je prešinilo: ''kdo bo pa to bral?'', pa sem se odločila, da svojo misel skrajšam na najbolj možno minimalno dolžino, ker je minimalizem baje in? Zato svojo današnjo objavo zaključujem s slednjimi točkami:
- Moji dragi sošolci, najbolj ql ste in upam, da se vidimo v naslednjem študijskem letu. Rada vas mam*
- Knjige v kombinaciji s super glasbo so ZAKON!
- Revija DK, hvala ker si mi s svojo kritiko polepšala cel mesec: ''Pahljača nas je v trenutku prevzela zaradi izjemne kompozicije, prefinjene obdelave in lepih tekstur. Tako preprost a tako nepozaben posnetek.''
- Skupaj za varnost, vaša policija :)

Ko se čas ustavi ...

2011-06-12T06:05:00.000-07:00

Polžek

2011-05-30T09:02:00.000-07:00

Črni konji, ki galopirajo čez nebo

2011-05-16T01:33:00.000-07:00

Kot pravita avtorja, si vsak lahko pesem interpretira po svoje ...
Uživajte ob poslušanju

Gerbera

2011-05-11T08:49:00.000-07:00

Fotografija gerbere v malo drugačni tehniki. Povečano s close up +10 lečo :)

Teddy bear dog

2011-05-11T07:26:00.000-07:00

Kdaj pa kdaj je potrebno nahranit otroka v sebi tudi na drugačen način in se malo ''pocerkljat'' ;)

Detajli

2011-05-10T09:40:00.000-07:00

Osebno živim v prepričanju, da imajo detajli, ki jih drugi ne opazijo oziroma jim ne namenjajo svoje pozornosti, ogromen pomen. Sem popolnoma nora na detajle.

In ravno tale kamnita kamnita klop je ujela moj pogled. Pa sama klop po sebi še ni tako posebna, sta me pa popolnoma prevzela dva majhna in skoraj neopazna detajla ...

Papagaj

2011-05-10T09:31:00.000-07:00

Tale papagaj je po karatkerju in iskanju pozornosti, hujši od katerekoli svetovno znane dive :)
Po desetminutnem pihanju v objektiv, trmanju in kolovratenju po kletki, mi je le namenil kanček svoje pozornosti in mi takole poziral :)

p.s. svetloba se mi zdi magična ...

Potep po Gorjancih

2011-05-10T09:26:00.000-07:00

Spomnim se, ko sem še kot otrok neizmerno uživala ob branju Trdinovih Bajk in Povesti o Gorjancih. O škratih, vilah, zakletem gradu in vodi z čudežnim učinkom ...
Za 1. maja sva šla s fantom na ''pohod'' na Miklavža in seveda unovčit sindikalne bone, ni pa šlo niti brez obiska Trdinovega vrha in Gospodične.
Na poti sva naletela tudi na tale potok za katerega domnevava, da s sabo nosi čudežno vodo, katere izvir je na Gospodični :)

Vintage

2011-05-09T12:41:00.000-07:00

Kapela sv. Ane; Rogaška Slatina

Cerkev sv. Miklavža; Gorjanci

PESEM DNEVA/TEDNA: The Heart Asks Pleasure First

2011-05-05T11:53:00.000-07:00

Danes sem ugotovila, da mi v OBLAKU manjka ena izmed ključnih oznak. To je oznaka katero bi lahko dodala vsem, meni osebno prečudovitim melodijam, ki so zaznamovale tisti dan, in bi si jih moje srce poželelo deliti z vami. Ker bi se mi preprosto zdele vredne delitve.
Saj veste, tam kjer besede umolknejo spregovori glasba.
In po mojem mnenju lahko tako glasba kot fotografija povesta in opišeta več kot se da z besedami.

Trenutno berem super roman pisateljice Kate Mosse, ki nosi naslov Grobnica. Skratka zgodovinska kriminalka v kateri se prepletajo raznorazna čustva, tarot in glasba. Skoraj ne morem se odtrgati od knjige :)
Danes so mi ob branju knjige prav zadišale melodije Claudea Debussya o katerem knjiga tudi pripoveduje. In ob vsej tej glasbi, predvsem pianistični sem naletela na pesem zaradi katere sem se odločila, da dodam novo oznako. Pesem me je popolnoma prevzela.

Nosi zgornji, za moje pojme dovolj zgovoren naslov, The hearts asks pleasure first in je nastala pod prsti angleškega skladatelja Michaela Nymana.
V meni je prebudil prav različe občutke in moja domišljija je rahlo zajadrala po svoje ... zato sem to pesem označila kot današnjo pesem dneva.

Naj še v vas prebudi tako čudovite občutke ... in obilo užitkov ob poslušanju.

Baletni čeveljci

2011-05-03T00:42:00.000-07:00

Blagoslov motorjev Mirna Peč 2011 (v fotografiji)

2011-04-26T03:51:00.000-07:00

Na včerajšnji velikonočni ponedeljek se je zgodil že 13. tradicionalni vseslovenski blagoslov motorjev. Vse se je dogajalo v neposredni bližini ene lepših Slovenskih cerkva.
Vreme je bilo super, za pijačo in jedačo poskrbljeno, glasbeno pa je motoriste zabavalo več ansamblov. Vonj po bencinu, glasen ropot mašin, motorji pa prava paša za uho in oko ... :) Videli smo prav vse. Od velikih do malih ... celo morje motorjev :)

Več naj povedo kar fotografije same, mnogo njih.
Pa se vidimo naslednje leto v Mirni Peči ;)

P.s. FOTKE SO NEOBDELANE! Za dodatne informacije kontakt. Hvala.

Koncertni List

2011-04-25T23:29:00.000-07:00

Prejšnji teden sem dobila nalogo ustvariti portret, ki je po želji lahko umetniški. In povem vam, brez super modela mi najbrž ne bi uspelo :)

Utrinki iz najinega fotoshootinga za Marjetin koncertni list. Tole so štirje predlogi (iz nekje 40 fotk), kateri od njih pa bo zagledal luč sveta pa je odvisno od višje sile.

Na fotografijah: Marjeta Cerar

Foto: Mateja Gašperin

Rentgenski P(e)s

2011-03-28T11:44:00.000-07:00

Najbrž vam je znan občutek, ko odkrijete neko novo in bleščečo stvar (no, ni nujno, da je bleščeča), ki vas popolnoma prevzame in vsaj za en teden ne morete brez nje, ker je tako noro dobra!
Osebno nisem ravno fan bele čokolade a me je Ritter Sport z belo čokolado, lešniki in riževimi kosmiči tako zelo prevzela, da jo jem že praktično en teden in se je še kar nisem naveličala. Pa, da si ne boste mislili: v mojo obrambo naj povem, da se v Ljubljani kar lepo prehranjujem sploh kadar sprobavam meje mojih kuharskih zmožnosti ... Sicer pa priznam, pretežno živim od čokolade, sadja in mlečnih izdelkov.

Še ena stvar me je popolnoma prevzela. Spet malo glasbe, ki jo poklanjam vsem ljubiteljem štirinožnih kosmatinčkov ali bolje rečeno - človekovega najboljšega prijatelja. Ja kdo drug kot kuža :)
Tokrat sem spet zajdarala v Filmske vode. In sicer so me popolnoma prevzeli Amreičani (ne moreš verjeti), ki so poznani pod imenom X-Ray Dog Production in jih najdete na njihovi URADNI SPLETNI STRANI.
Sami skladajo in prav tako igrajo neverjetno glasbo, ki jo najdemo v raznoraznih trailerjih (prikolicah :)) oziroma dejanskih filmih. In večina le teh je precej znana širši publiki.
Samo za pokušino naj povem, da njihovo glasbeno ustvarjanje najdemo v filmih kot so: Kronike iz Narnije, Perzijski Princ, Gospodar Prstanov, Robin Hood, Elis v Čudežni Deželi in še mnogo izvrstnih filmov.
Da pa ne boste vsega tega vlekli dol imamo lahko nek večer Tematski večer: Filmska glasba. :)

Prevzeli pa so me s spodnjim komadom, ki je drugače iz filma Peti Element :)
Pa če še koga popolnoma prenavdušim: Uživajte v odličnem filmu s še boljšo glasbo ;)

Razprava o vsemu po malem

2011-03-23T11:54:00.000-07:00

Recimo, da naredimo experiment. V prometni nesreči se zaletita dve vozili. Iz vsakega vozila priživi le eno bitje. Gasilci iz prvega vozila rešijo preživelega kužka, iz drugega preživelega človeka. Kdo mislite, se bo gasilcu bolj častno in z veseljem zahvalil? Jaz vse stavim na kužka.

Pa da ne boste narobe razumeli, vem, da vas tam nekje zunaj diha zrak in tava naokrog peščica takih, ki imajo v sebi še ''ta star paket bontona'' medtem, ko ima velika množica ljudi v svojem srcu naložen novodobni virus, ki počasi a vstrajno ubija še tisto malo programa za prijaznost, zahvalo, nežnost, oliko, moralo ... Skratka: poden.

Že v srednji šoli sem opazila fenomen enakopravnosti oziroma bolje rečeno, se je sistem nadrejeni - podrejeni počasi rušil. Tudi v naši generaciji so se našli posamezniki, ki so z profesorji govorili ne samo na enakovreden ampak žaljiv in poniževalen način. Pa da si ne boste mislili, da je na faksu kaj drugače.

In, ko živiš v neki skupnosti (pod to štejem najmanj 2 človeka) je jasno, da se bo moral vsak od njiju malo prilagoditi, nečemu odreči (ali pa tudi ne) in kar sta najbrž glavna problema vseh, ki še niso prešli najstniško obdobje podivjanih hormonov - kar naenkar moraš sprejeti, da ne bo vedno vse po tvoje in, da se boš morda moral več ali manj posloviti od zasebnosti.

In, ker nekateri vsaj nečesa od tega ne zmorejo sprejeti pride do takšnih in drugačnih razhajanj, prepiranj, trmuljenj, ki so na koncu že na takšnem nivoju, da ko nekoga srečaš na cesti in ga pozdraviš, ta le nemo in trmasto nadaljuje svojo pot s pogledom usmerjenim tja nekam v prazno. Prav, vsakemu svoje. Problem je le v tem, da so stene vse bolj krhke in imajo čedalje več parov ušes.
In razumem, nekateri ljudje potrebujejo nekaj časa, da najdejo lastno identiteto in odkrijejo lastne želje. A ko se ti odkrivaš leta in leta in ti vsakič nekaj ni všeč in tako v nedogled ... no morda se zgodi, da ti kdaj teh let za iskanje kar naenkrat zmanjka. In takrat ugotoviš, da v vsem tem času nisi našel popolnoma nič in nikogar, ki bi te vsaj delono zadovoljil in osrečil.

Da o nasmehih razprave sploh ne načenjam. Marsikoga bi očitno ubilo, če bi komu drugemu namenil prijazen nasmeh ...

Za lepši večer pa malo glasbe:

Band of Horses - the Funeral

Hurts - Wonderful Life

Nekega dne v Ljubljani

2011-03-18T03:08:00.000-07:00

Obožujem mojo cimro! Resno!

Za budilko imam na telefonu najlepšo in najbolj čarobno pesem z naslovom Aquarium, skladatelja Camille-a Saint-Saëns-a. Njegov Le Carneval des Animaux je nekaj še eden izmed meni najbolj ljubih ploškov. Pa najbrž ne samo zato, ker je Francoz in me povezuje z mojimi že davno izgubljenimi koreninami, saj imajo Rusi prav tako izvrstne in izjemne skladatelje pa najbrž nisem z nobenim v ''žlahti'', žal. In o skladateljih bi lahko začela pisati čisto ločen blog, saj je lepot klasične glasbe za cel ocean in bi lahko blog pisala, do svojega zadnjega dne pa najbrž ne bi uspela opisati vsega in vseh. Tako velik in globok je ta ocean ...

Da se vrnem nazaj na zgoraj omenjeno temo (kaj čem, profesorica za Angleščino nas navaja pisanja esejev v katerem moraš v začetku napisati tezo, na katero se nato nanaša celotno besedilo - in to samo še bolj pomaga razvoju moje zmedenosti) in Karnevalu živali.

Zadnjih par let sem iskala pesem, ki sem jo slišala že pri pouku v Osnovni šole, ko me je učila še sama Cvetka Krampelj (samo, da se je takrat pisala drugače), in nato čez par let v eni oddaji na Hrvaški televiziji. Vedela sem, da sem ga že nekje slišala a se nisem mogla spomnit niti skladatelja ali vsaj naslova. In vsem, ki so kakorkoli povezani s klasično glasbo sem težila z melodijo, pa je bilo vsem tako znano a se nihče ni takrat spomnil kaj in kdo bi to lahko bil. Do včerajšnjega jutra.

Zbudil me je najbolj nežen in čaroben zvok ... in prav tako tudi mojo cimro. Nato sva načeli debato o gospodu Saint-Saëns-u in prišli do fosilov. Ker se mi je že malo mudilo na fax sem samo nahitro potegnila plošček dol. In med frej uro, ki sem jo imela med zgodovino in angleščino pregledala kaj od tega že imam. In sem našla Fosile. Delo po katerem sprašujem ljudi že dolga leta.

In ja, svojo navdušenost nad tem prečudovitim delom sem morala izliti v to celotno besedilo :))

Za pokušino in obujanje spominov prilagam dva povezavi do dveh mojih najljubših pesmi zgoraj omenjenega skladatelja, iz Karnevala Živali:

Fosili in Aquarium

Ko pa že ravno omenjam mojo najljubšo in najboljšo cimro.

Mi dve se vsak dan izjemno zabavava ob pogledu na sosednje okno :) Najina soseda ''Antonija'' namreč vsak dan skuha kosilo nato pa ga postavi na okensko polico, da se ohladi. Kar ni ravno super, če pridedeš iz predavanj domov na smrt lačen.

In jah, ta teden sem imela kot obvezno opremo s sabo tudi fotoaparat in nastalo je tole :))

Za vse ne ljubitelje klasične glasbe (ma vi nimate pojma kaj je super glasba - sej ne no. Vsak ima posluha za kaj drugega) pa prilagam nekaj bolj reggae - rockersko obarvano (ča vam pa še to neugaja pa ne morem pomagat, mi počasi zmanjkuje idej) Bloc Party-Banquet

Pa lep, nasmejan in nadvse srečen dan še naprej :)

HDR ponoči

2011-03-14T13:25:00.000-07:00

Kako bi rekla? Pa mi je le uspelo sčarat skupaj svojo prvo nočno HDR fotografijo :) In jaz sem z končnim delom kar zadovoljna (čeprav, bi lahko izpadla bolje).

Skratka: HDR nočne Ljubljane

Le Carnaval

2011-03-13T05:28:00.000-07:00

Že nekaj dni je minilo od pusta. In priznam, kar malo pogrešam pustnema maske in vonjo po sveže pečenih krofih s polnoooo marmelade :)
Skratka pust. Čas, ko se ljudje vsaj za en večer prelevijo v nekoga ali nekaj kar so si vedno želeli biti. Od super junakov, mitičnih bitij, živalic do povsem običajnih in vsako dnevnih ljudi, poklicev ...
Spominja na Pepelko, ki se je za en večer iz umazane služkinje prelevila v prečudovito princesko. In z več sreče kot pameti, dočakala svojega prica na belem konju ...

Osebno sem vedno, in še bom nekaj časa, sanjala o Benetkah in pustnem karnevalu v tem prečudovitem antičnem mestu, ki pa na svojih plečih nosi pečat izropanega Konstantinopla. Dokaz tega kriminala pa je pometan praktično po celotnih Benetkah.
Kljub temu, kar je je. Nihče ne more več opravičiti in odpustiti tega dejanja, lahko pa smo veseli, da se prečudoviti dokazi o obstoju Konstantinopla še vedno ohranjajo in ležijo dokaj blizu Slovenije.
Benetke sicer slovijo še po mnogo drugih stvareh, vse pa je povezano s tako in drugačno umetnostjo. Kljub vsemu pa je trenutno moja največja želja obiskati pustni karneval, ki je, sodeč po fotografijah drugih, neverjetna paša za oči.

No jaz nadaljujem z sanjarjenjem o prenakičenih pustnih maskah, se pa lahko tolažim s to malo masko iz mavca, ki sem jo dobila za darilo od kolegice, ki je bila sicer na dopustu med drugim tudi v Benetkah, ki pa je niso ravno navdušile saj so po njenem mnenju zdolgočasene, preveč romantiče in prav nič za žur.
In pa tolažba z Power point prezentacijo, ki mi jo je pred dnevi poslal bodoči tast (it sounds funny when you say it out loud or write it down) s pripisom: ''Ker vem, da jih obožuješ...malo za lepši dan.'' In prav lepo mi ga je polepšal ...
Takšne so pač posledice, ko imaš goro dela z študijem, ki je sprva navidezno deloval lažji, in se ubadaš z neorganiziranimi mislimi, ki bi morale biti pri skoncentrirane na: Mozartov Requiem, Cerkev na Slovenskem, eseje, Evangelij po Mateju, Keltski koledar + en praznik in Filozofsko Antropologijo (huh, tega je pa kr precej :S); namesto tega pa uhajajo nekam na Koroško in so teološko povezane z predmetom poželenja ...

Naj nakratko razložim: Ljudje smo vedno v odnosu in ta odnos se kaže v dveh dimenzijah: Etična (proces, ki se dogaja kadar smo obkroženi z fizičnimi ljudmi, se jih lahko dotikamo, jih vidimo) in Teološka (ko si povezan z nekom, na daljavo, ki ga ne moreš videti, tipati, slišati a vendar veš, da je tam nekje zunaj, obstaja in veruješ vanj).
Facebook pravi, da sem danes 99,7% zaljubljena :) se pravi sem danes v stanju prisotnosti in ne odsotnosti. Jeeeeej :)
P.P.S: moj študij me, očitno, spremlja povsod.

Za lepši dan pa Blue October in You Make Me Smile

Pozdrav Soncu

2011-03-12T15:04:00.000-08:00

... čeprav je bil tale pozdrav izjemno kratek.
Za prihajajoče dni namreč napovedujejo sivo in deževno vreme. Upam, da bom vsaj kaj bolj produktivna, saj me sonček s svojimi nežnimi žarki, ki si prebijajo pot v mojo sobo skozi žaluzije, tako mamljivo vabi na plan ... Zadnje dneve je ravno sivo in zamorjeno vreme, z rahlo pomočjo oddaljenosti od domače postelje in neprespanih ur, ogromne količine nalog in prepiranja s sosedami iz doma, pripomoglo k mojemu izjemno tečnemu počutju. Razpoloženje sta mi nekoliko dvignila sprehod z Bojano do Rakovnika in komaj pričakovani petek.

Skratka pretekli teden me je pripeljal do še enega spoznanja same sebe: Lahko sem super oseba, ki je vedno pripravljena pomagati, je nasmejana in za žur, a ko je treba sem lahko tudi nekdo s katerim včasih ni dobro češenj zobat. To da sem izjemno iskreno bitje (včasih celo preveč), lahko obravnavam na več načinov: me je včasih že spravilo v težave, v večini primerov pa me je ravno ta lastnos rešila iz marsikatere situacije. Kakorkoli že, vsaka stvar je za nekaj dobra.
V končni fazi pod dobre stvari spada tudi dokaj redno obiskovanje predavanj :) Ne samo, da izvem kakšen nov podatek in se marsičesa naučim, pred našim faxom rastejo tudi izjemno lepi zvončki in kronice. In ravno pred dnevi sem naletela na prečudovito sončen dan in tako lepe kronice ...

Svoje debatiranje pa bom danes zaključila z malo slikovnega in predvsem malo več glasbenega gradiva. Pa prijetno poslušanje:
Metallica in San Francisco Symphony Orchestra: The Outlaw Thorn
Metallica in San Francisco Symphony Orchestra: Enter Sandman
Prokofiev: Cinderella Suite, stavek: Going to the Ball

Fotko poklanjam svoji NAJboljši polovici, NAJboljši cimri in VSEM NAJboljšim ljudem, ki so v kakršnem koli pozitivnem smislu povezani z mano :)
Hvala vam za vse*

Pazi Kaktusssssss!

2011-02-16T06:25:00.000-08:00

Skratka ... moja nova soba v Ljubljani je tako super, ok, skorej tako kot moja cimra ;)

Soba je super preprosto zato, ker je večja in ima okno skozi katero si vsako jutro sončni žarki utrejo svojo pot. Kar pomeni: moja malenkost ima končno lahko rožico :) In ker je fikus v zadnjih dveh letih presneto zrastel bo Marjetini rožici družbo delal živo oranžen kaktussssss :))

Za danes pa komad z beatom, ki neverjetno paše zraven Thriller-a: Yeah yeah yeahs: Heads Will Roll

2011-02-15T05:18:00.000-08:00

Od danes naprej sem ponosna lastnica te prečudovite verižice, ki je nastala iz pod prstov zelo nadarjenjega in prijaznega dekleta.

Narejena je iz lesa, stekla in satenastih trakov in je možna v večih barvah. Meni je res čisto preveč sladka in sem jo preprosto morala razkazat, čeprav priznam, da je v živo še veliko lepša (in nism mogla počakat, da pridem do doma - Samsung ES65 je Nikonov mali bratec, ki mi većinoma dela družbo v Ljubljani).

Skratka vsi / vse katerih pogled je pritegnila in bi radi videli še več unikatnega in sladkega nakita (od uhančkov, zapestnic do verižic) in se morda odločili za nakup, ste le klik stran od Sladkega nakita za luštne punce :) Pa tudi cene so v mejah normale.

Za lepši dan pa še stavek: You can tell by the lines in my smile That I have been around for awhile, iz komada Smile lines (Incubus)

Plurimam salutem :)

All for love?

2011-02-14T08:45:00.000-08:00

Danes je praznik zaljubljenih.

Dan, ko se tisti samski ves dan večinoma smilijo sami sebi saj je kar naenkrat okrog njih polno zaljubljenih parčkov, ki jih prej niso nikoli opazili, stojnic z rožami in vsemi možnimi stvarmi v obliki src, polno puhavih medvedkov, celo živali, ki si izkazujejo ljubezen ...

No danes sem imela kratek sprehod do Müllerja in mi je po pravici povedano, postalo slabo ob pogledu na vse te ljudi.

Da razjasnimo eno stvar: osebno sem zelo srečno zaljubljena in ta isto privoščim vsakemu od vas. A praznik valentinovega, ki ima v koreninah neizmerno lepo zgodbo in sporočilo, kot takega, skomercializiranega, ne odobravam več.

Razumljivo je ... moderni človek, malo kontakta, še manj časa ... Vendar pa vseeno verjamem, da si je vsak od vas zmožen na dan vzeti vsaj eno uro za svojo drago / dragega. Če za nič drugega vsaj za poljubčka na lička, nežen objem in šepet v uho dveh besed, ki povesta popolnoma vse. Zame Valentinovo skozi leta ni postalo nič drugega kot izgovor za vse lenuhe, ki si čez leto niso utegnili vzeti niti minutke časa.

In to ni prav. Ni prav, da svojega dragega ali drago jemljete kot nekaj popolnoma samoumnevnega. Morda vas nekoč preseneti in vas ravno zaradi tega zapusti. Vsak človek potrebuje malo razvajanja in nežnosti, in močno vrjamem, da bi si marsikdo to želel doživeti večkrat kot samo enkrat na leto.

Zato praznujte Valentinovo vsak dan, z majhnimi pozornostmi, saj le te največ štejejo! :)

Pa vesel praznik zaljubljenih želim vsem skupaj.

Naj vas popelje v romantični večer popelje besedilo Let's make it all for one and all for love. Let the one you hold be the one you want, The one you need, 'Cause when it's all for one it's one for all. When there's someone that should know Then just let your feelings show And make it all for one and all for love.

Model: Miška na srčku in del iz Webrovega The Phantom of the Opera: All I Ask of You, pisanega za mešani pevski zbor in soliste.

Čarobno

2011-02-08T08:05:00.000-08:00

Narava se je začela predčasno prebujati. Med drugim sem videla že čebele, zvončke pa tudi trobentice, ki so pokukale na plano. Vse že diši po pomladi, sonček prijetno greje ... Kljub prijetnim temperaturam pa se sprašujem kako je ta nenormalen ritem koristen za vse živo na Zemlji?

Svoj prosti čas zabijam z učenjem antropologije, trnutno pa se jezim nad sosedom, ki se je ravno danes in zdaj odločil, da bo podrl gozd pod našo hišo in nam odprl širni pogled nad cesto pod njo. Hvala za prazen nič!

Ampak, da se ne bom samo jezila, ker to škoduje tako zdravju kot lepoti naj tudi letos prehvalim naš Simfonični orkester. S tem, da so letos sodelovali še s tremi pevskimi zbori (MePz Pomlad, Krka in Revoz) in sedmimi solisti in so v nabito polni (dobesedno) športni dvorani Marof, pod taktirko gospoda Franka (kapo dol) in budnim očesom snemalcev RTV Slovenije, ki so dogodek posneli, premierno odigrali in odpeli Parmovega Ženina v zagati (opereta). Skratka vse čestitke vsem sodelujočim!

Med drugim sem se včeraj preselila nadstropje višje in dobila super super cimro :)

Skratka ... zunaj je prav toplo in prijetno zato sem vikend preživela več ali manj zunaj. Med drugim sva z boljšo polovico obiskala Otočec in prehodila velik del Straškega hriba z Nelly :))

Prilagam malo fotk za prvi vtis:

p.s. odkrivam čare HDR fotografije :)

Življenje kot v filmu

2011-02-04T05:58:00.000-08:00

Se vam je že kdaj zgodilo, da vas je že od zjutraj spremljal nek žalosten občutek? Ko še sami ne veste kaj ste naredili narobe, veste pa da nekaj zagotovo je bilo. In ker pri preganjanju te vesti ni pomagala niti čokolada sem se prvič v življenju poslužila filmskega trika. Takega, ki ga največkrat vidite v kakšnih romantičnih komedijah.

Prav ste ugotovili. SLADOLED :)

V skrinji se je skrivala še čisto zapakirana banjica sladoleda 4. različnih okusov. In, ker je stvar pravzaprav izgledala precej lepo in zanimivo, predvsem pa mamljivo, sem se odrekla skušnjavi in najprej v roke prijela fotoaparat. Pravzaprav, me je že samo fotografiranje spravilo v odlično voljo (no ja, saj me bo kmalu minila. Beri: Skripte) in posledično so nastale spodnje tri fotografije. Not bad :))

Pa še povabilo: Lepo vabljeni na sladoled.Če ga seveda prej ne zmanjka :)

Za konec pa še malo Slovenske glasbe Čas bo na moji strani

V oblakih

2011-02-04T02:03:00.000-08:00

Ura je bila okrog pol petih popoldne. Nehala sem z učenjem periodizacije (ki jo moram mimogrede znat kot Oče naš. Napredek: Še vedno sem pri Predsokratski filozofiji.) in Indijske filozofije. S Kikijem sva se zmenila, da bo moj prevoz do Novega mesta, ker sem šla malo po nakupu (iskalo se je elegantnejše krilo, večinoma namenjeno koncertom and it's purrrrrrrrfect) .Očitno sem ekspresno hitra ko pride do ''rihtanja za ven''. V 10min sem bila oblečena, naličena, ostalo mi je še dovolj časa, da sem uspela pospravit posodo iz pomivalnega stroja in malo poškilit skozi okno. In pogled je bil waw, prečudovit!

In ker sem taka super fajn duša delim z vami košček svojega navdušenja :)

Za enkrat osebno še ne plavam v oblakih ampak se skušam čim bolj držati realnih tal, čeprav včasih zasanjanost niti ni tako napačna in oblaki niso več tako daleč ...

In nekaj lanskoletnih oblakov:

P.s.druga slika od zgoraj dol (tista zasnežena) je bila narejena kar skozi okno vlaka :)

Svoj post zaključujem s skokom na spletno stran Kreativci.si kjer si lahko vsak, ki je vsaj malo kreativen, ima nek talent in ga želi pokazati tudi širši publiki, ustvari svoj profil in začne z nalaganjem svojih umetnin (glasbenih, likovnih, fotografskih ...).

Kot je v pozdravu napisal Matej (oče Kreativcev): Hej, lepo pozdravljen/a na novem portalu, ki združuje vse kreativce v Sloveniji.

Za več informacij klik na zgornji link :)

Ko pa smo že ravni pri kreativnost: Tudi Nemci imajo svoje umetnike. In sicer nas je navdušil bliix s svojim remixanjem popularnih komadov (med njimi tudi Rihana, Madonna, Lady Gaga, Justin ...) v rock glasbo. Človek za moje pojme obvlada. Dajem na poslušanje rock remix komada Pump it up

Kako (nekateri) študentje preživljamo petke

2011-01-28T10:51:00.000-08:00

Tako, seminarska naloga napisana, shranjena in čaka na tisk, da bo lahko v ponedeljek oddana in bo moja malenkost lahko pristopila na izpit iz Religijske antropologije :) Ki je mimogrede faj predmet z super predavateljem. Edina škoda, da ga imam zaenkrat samo v prvem semestru :(

Preden pa se lotim učenja Novoveške filozofije in imena + priimke preveč razmišljajočih osebkov (Descartes: Cogito ergo sum!) pa so nastale spodnje fotografije.
Saj veste, človek se mora po napornem dnevu letanja po knjižnici in obračanja listov najmanj 10ih knjig, ki sem jih znosila iz polic in od tega sem samo v dveh našla minimalno število uporabnih podatkov, s katerim sem nato zapolnila izjemno malo prostora zadnjega lista moje seminarske naloge. Ampak vse se da če se hoče, in sem nato slednjega namenila predvsem štirim funkcijam javljanja religije, totemizmu in funkcionalnosti religije in par besed za epilog oziroma zaključek mojega razpravljanja in opisovanja Cerkve Jezusa Kristusa svetih iz poslednjih dni (na kratko Mormoni).
Dobra stvar tega je ta, da sem se vsaj sama pripeljala do Novega mesta, kar je čudež glede na to, da mi je oč sploh dal avto v takem vremenu (beri: sneg, led na cesti, Mateja z redkimi izkušnjami vožnje avtomobila v zimskih razmerah, preveč mlad avto in preživčen lastnik vozila).

Za motive spodnjih fotografij sem vzela kar svoj nakit. Saj veste, dekleta smo kdaj pa kdaj rada tudi lepa ;) in nakit v mojem primeru očitno koristi še za kaj drugega kot samo modni dodatek :)

p.s. Funny thing: Novoveška filozofija - zamenjaj drugi V v besedi novoveška s črko M :))
p.p.s. Najbrž ste ugotovili, da moj današnji petek ne bo cela uživancija :)

Za lepši večer pa še dve povezavi:

Toto - Africa v originalni a malček drugačni izvedbi in Stand Up komedija z Rowanom Atkinsonom, bolj znanim po vlogi Mr. Beana :)

Skratka obilo uživanja in smeha ob poslušanju in gledanju ;)

27.1.2011

2011-01-27T04:35:00.000-08:00

Čas izpitov in sekcijskih vaj mi je že z včerajšnjim večerom in malo prečudovito pozornostjo polepšal moj dragi ... me zopet pustil popolnoma brez besed in dokazal kako dobro me pozna :) Namreč vsaka malenkost na tej uri ima svoj pomen.

P.s. Ročno delo!

Sedaj moram samo še najti pravi sveder, šrauf in vložek pa bo tale lepotica krasila steno moje sobe.

Hvala ti piki za najlepše leto <3

Detajli

Cela ura

Brez besed ...

2011-01-21T08:17:00.000-08:00

Tokrat me je navdušila glasba :)

Moj najljubši četvorček, God is an Astronaut, doma iz prečudovite zelene Irske, katerih ustvarjanje najdete pod oznakami: Ambient, Post - rock, Instrumental; je lanskega maja (2010) izdal še en plošček Age of the fifth sun, ki je pregrešno dober in več kot vreden poslušanj :)

P.s. Mojega navdušenja še zdaleč ni konec :)

Fantje pridejo v našo malo in čudovito deželico še LETOS!

Tako, da se vidimo 8. Aprila ob 21:00 v Gala Hali :))

Prednovoletni koncert v Hrastniku

2010-12-29T08:16:00.000-08:00

Tokrat nas je pot odnesla iz Dolenjskega okoliša na Štajerski konec. Pa ne f toti Maribor ampak Hrastnik :) 28.12.10 je v tamkajšnji športni dvorani dogajalo!

Polg še dveh domačih bandov so publiko zabavali še celjski Carpe Diem in novomeški Mrtvi Pesniki.

Se je splačalo prit že samo zaradi Carpe Diem, ki so s svojo energijo, simpatičnostjo in super veselimi komadi na noge postavili celo dvorano (in mene na oder - o tem kdaj drugič). Preigravali so tako svoje komade (Jutr, Egoist, Kreslinovo Iz Goričkega v Piran ...), kot tudi coverje tujih komadov (Don't worry, I'm a believer, I'm gonna be (500 miles) ...). Skratka poskočno, veselo, noro, divje ... SKA, SKA, SKA! :)

Sledili so jim naši fantje, ki še vedno furajo turnej po Sloveniji in predstavljajo nov plošček, ki nosi ime Krog. Če smo bili prej na skaju so sedaj prešaltali v disco čase. Jaz še vedno menim, da jim manjka disco ball :)

Fantje so bili tudi tokrat razpoloženi, poskočni, polni energije ... Alan je tudi na kratko skočil na obisk med publiko, ki je bila prav tako izjemno dobre volje in za žur ....!
Končal se je z Alanovimi besedami: ''Hvala, ker poslušate in podpirate slovensko glasbo''.

Spodaj pa še nekaj ''malega'' utrinkov iz včerajšnjega koncerta.

Eno vprašanje - Kaj je za vas malo fotk? :)

Počepi s Carpe Diem :)

Peace ...

Eden iz med glavnih organizatorjev in skrbnik za pijačo in jedačo :)

Mareta so obdajale luči iz povsod (okrog, zgorej, spodej ...)

Jaz z Maretovo zlomljeno palco (Foto: J. Piko)

In pa za lepši večer še komad, ki je meni polepšal danjašnji dan. P.s. V izvedbi Carpe Diem je tud noro dober :)
The Proclaimers - 500 miles

Ultras Žur, Mirna

2010-12-29T05:12:00.000-08:00

Dolenjski štiričlanski band Rock Defect je zopet zatresel tla, tokrta (25.12.2010) na Ultras Žuru v Mirni.

Prej melanholično razpoložena publika, ki je obujala davne dni začetkov grunge, je kaj hitro spremenila razpoloženje, skočila na noge ter zaplesala ob ritmih starih dobrih jugo komadov (Frida, Ne spavaj mala moja, Kreni prema meni ... ), kot tudi vsem znanih Slovenskih (Vrn se k men, Na Soncu, Toplice ...).

Zaradi pomanjkanja časa (jap, tudi mene je prevzel ples) je nastalo relativno malo fotografij, si pa vsak od članov zasluži tukaj vsaj eno objavljeno :)

Fantje so zopet dokazali, da znajo narediti pravi žur :)

Vse čestitke!

Vokal: Nejc Ban

Bas: Jernej Piko

Bobni: Igor Beg

Kitara: Primož Hudoklin

Vesela druščina več kot navdušenih obiskovalcev

Srečno!

2010-12-29T04:23:00.000-08:00

Skratka ... S svetlobno hitrostjo se nam bliža novo leto. Danes smo že kar 29! ... Prihaja leto novih izzivov, padcev, dvigov, novih doživetij ... Naj vam torej staro ostane v spominu v obliki lepih nepozabnih in trenutkov ...

Zdaj pa hitro na pot novim :)

V iztekajočem letu vam želim, da bi bilo le to do konca lepo, noro in doživeto, v letu, ki pa se nam iz dneva v dan bolj približuje pa vam želim da:

Se izpolnijo vse želje, ki se letos niso, veliko pridnosti in potrpljenja, ljubezni, čokolade, še več dobrih koncertov in fotk, zdravja, sreče, veselja, sončnih dni, uspešnosti v vsem česar se lotite, prijateljstev, potovanj, glasbe, sexa, igrivosti, ne pozabite niti na otroka v sebi, norih in nepozabnih trenutkov, čim manj stresnih situacij, ustvarjalnosti, lepega življenja, uživanja v malih stvareh, spoštovanja, (notranjega) miru, izivov, razvajanja, ...

Vse lepo in dobro v letu 2011!

Mateja

Koncert Konservatorija za glasbo Jurija Sladkonje, Novo mesto

2010-12-22T10:44:00.000-08:00

Praznično Novo mesto ...

Soj utripajočih lučk in vonj po kuhanem vinu te pozdravita skoraj na vsakem vogalu ...

Topel nasmeh in nežen pogled mojega dragega ...

Nasmejana Jure in Mario; in potem pričakujejo, da boš resen pred kamero? :) ...

Razprodana avla kulturnega centra Janeza Trdine ...

Pospešen utrip srca ...

Alešev znak ...
Odprtje map ...

Prvi vtisi so super! Po dolgem času spet stala na majavem zborovskem odru in se ob petju in dobri družbi v ''zaodrju'' zabavala kot že dolgo ne :)
Hvala vam za te občutke ...

Zbor Konservatorija za glasbo Jurija Sladkonje, Avla Kulturnega centra Janeza Trdine
Novo mesto
foto: Jernej Piko

Zbor Konservatorija za glasbo Jurija Sladkonje, Rumena dvorana Kulturnega centra Primoža Trubarja
Šentjernej
foto: Jernej Piko

Po koncertu sva se z dragim, med tem ko sva čakala, da moji zborovski kolegi in kolegice povečerjajo, zabavala po svoje. In brez fotoaparata ni šlo ;)

Jaz, foto: Jernej Piko

Jernej, foto: Mateja Gašperin

Obsijana smrečica, foto: Mateja Gašperin

Kuhanček, foto: Mateja Gašperin

Vroča čokolada s smetano, foto: Mateja Gašperin

Za še lepši večer pa pesem francoskega skladatelja:
Camille Saint-Saëns Danse Macabre

Ko te ples popolnoma prevzame

2010-12-09T12:01:00.000-08:00

Novomeški plesalci in plesalke so zopet dokazali, da obvladajo :)

Dih jemajoča plesna predstava na Elektrinem večeru ...

Včasih me prav zamika, da bi mogoče še kdaj zaplesala ... A raje prepustim to sprejtnejšim osebkom, jaz pa se bom raje držala petja in fotografskega ustvarjanja :)

Obisk dr. Danila Türka na Teološki fakulteti

2010-12-07T07:55:00.000-08:00

Danes je našo fakulteto obiskal, kdo drug kot od ljudstva izvoljeni, predsednik Republike Slovenije dr. Danilo Türk.

Spremno besedo je imel dekan Teološke fakultete, Stanko Gerjolj, temu pa je sledilo zanimivo predavanje iz strani našega predsednika. Po koncu pa še okrogla miza, kjer je predsednik odgovarjal na zastavljena vprašanja.

Moram reči, da me je popolnoma prevzel in presenetil s svojo moralno držo.

Spodaj dodanih nekaj fotk iz dogodka ...

Vse v enem prazničnem dnevu

2010-12-06T06:29:00.000-08:00

In sem preživela današnji kolokvij. Bi rekla, da je bil tudi profesor precej praznično razpoložen saj je dajal sumljivo in relativno lahka vprašanja in pri odgovarjanju nanje, pomagal. Hodil je naokrog od študenta do študenta in dajal namige.

No meni je samo rekel, da sem dovolj napisala, naj grem na naslednje vprašanje, ker mi bo drugače zmanjkalo časa (upam, da se je par dni intenzivnega učenja, zapostavljanje dragega in odhod iz rojstno dnevne zabave ob 11h zvečer, za to, da sem se potem lahko do 2h zjutraj učila, izplačalo).

Po kolokviju nas je obiskala vesela družba parkljev in hudička, za njim pa so vstopili še angelčki z kraguljčki in sam Sveti Miklavž :) Slednji je okaral našega profesorja, saj se je le ta dovolil eni izmed hudičkovih pomočnic, oviti v verige. Nato pa je sledilo obdarovanje, in kljub vsemu je tudi profesor dobil darilo.

Bilo je več kot lušno, poleg vsega pa smo se še od srca nasmejali ...

Moj današnji sklep je ta, da je naš fax super!

Po predavanjih sem se odpravila proti hiši in se več kot zaljubila v praznično obarvano Ljubljano, žareče lučke (katerim se že jasno vidi dotrajanost saj marsikatera ne gori več. Gospod Jankovich, bo treba zamenjat temo), in klasično glasbo, katere melodije vejejo po ulicah in samo še dodatno popestrijo zadevo, pričarajo še več čarobnosti ...

Moja malenkost je naletela na Prvi Akt - Prelude - Bizetove Carmen. Ne morem sploh razložiti kakšni čarobni občutki so me obdajali. Priznam pa, da mi je manjkala družba in pa topla dlan mojega dragega.

P.S. Ugotovila sem, da si bom morala omislit digitalni fotoaparat, tak, ki paše v vsak žep / torbico. Kajti, vedno ko se dogaja kaj blazno zanimivega, nimam fotoaparata pri sebi.

Ker sem Miklavža že zamudila, mi ostaneta še dva dobra moža katerima bom pisala - Božičku in Dedku mrazu, v upanju, da me vsaj eden od njiju usliši:

DAGI BOŽIČEK in DEDEK MRAZ:

Za enkrat odstopam od obeh željenih objektivov in vaju prosim, da mi za letošnje praznike prineseta digitalni fotoaparat Nikon Coolpix S4000.

Barva ni pomembna, samo, da škljoca :)

Kot najbrž vesta sem bila celo leto pridna (najbrž že dolgo ne tako) in se trudim, da bi tako ostalo tudi v naprej (se pridno učim za fax, sproti in redno delam domače naloge, pišem seminarske naloge in poročila ... skratka zavestno zapostavljam tako mojo ljubezen, prijatelje kot tudi hobije)

A se vama ne zdi, da si zaslužim nagrado?

Najlpša vama hvala,

vajina Mateja

Spodaj prilagam še čisto ''frišne'' včerajšnje slikce iz nočnega potepanja po Ljubljani ... Če se mi ne bi tako mudilo na vlak, katerega sem skoraj zamudila, bi dodala še Novo mesto. A nič ne de, pa drug vikend.

Odeto v belino

2010-11-30T10:36:00.000-08:00

Očitno bom danes objavila materiala za cel mesec. Priznam, se ga je kar nabralo :)
A kljub vsem delu za faks in pripravljanjem na prihajajoče se koncerte s Konservatorijem, še vedno najdem čas tudi za fotografiranje.

Zjutraj, preden sem se dodobra prebila čez 40cm snega pred hišnim pragom in se počaaaaasi odpravila na vlak proti Ljubljani, mi je še uspelo ujeti koščke prebujanje narave ...
In pogled na vso belino, ki me je obdajala ... na hišice, ki so izgledale tako zelo pravljično ... in oranžno nebo, ki se je prebujalo nad mano ... Človeku zastane dih od vse te lepote.
In nastal je tako imenovani ''Venček Zasneženih''.

Z Rock Defect v Klubu Mariborskih Študentov, Maribor

2010-11-30T10:19:00.000-08:00

24.11.2010 se je KMŠ-u Maribor dogajalo.
Višja gostinska in turistična šola Maribor je ob pomoči dolenjskega banda RockDefect (katerih frontman je ponosni študent v Mariboru) poskrbela za dober žur, ki je trajal do jutranjih ur ...
Fantje so bili res odlični saj so povzročili pravo malo evforijo - se je pelo, se je pilo in se je plesalo :)

Nekaj malega fotk objavljam tudi tu, večino pa najdete na moji FB strani. Hah samo so trenutno videne samo prijateljem :)

Na dogodku sva bila tudi jaz in moj Nikon, kdo bi si mislu :)

Praznovanje

2010-11-30T09:58:00.000-08:00

21. let, ena najlepših let v mojem življenju ... :)

Načeloma jih človek doživi samo enkrat. In takrat je treba met ornk žurko :)

Praznično razpoložena dekleta smo ob muffinih (namesto torte) in izjemno močnemu kuhanemu vino, po Teinem receptu, obeležile Mančin 21. rojstni dan :))

PA VSE NAJBOLJŠE!

Diši po zimi ...

2010-11-26T08:34:00.000-08:00

Ljubljana .... Življenje v prestolnici se nič kaj preveč ne razlikuje od življenja na moji preljubi Dolenjski. V zraku je čutiti oster svež hlad. Zima se približuje.

Trgovine in lokali so že vsi okrašeni, sploh Muller se že svetlika v soju luči, smrečice so postavljene, v zraku je že sladek praznični vonj po cimetu in kuhanem vinu, lučke so napeljane ... Najbrž bom v ponedeljek zvečer naletela na pravi mali light show :)

Zima že trese do kosti in sama že par tednov naokrog hodim zavita v topel šal, z rokavicami na rokah in kapo na glavi.

Sploh zvečer, ko sem se spravila fotkat z zeleno barvo obsijano Ljubljanico in loviti še zadnje ne črvive kostanje, sem se spraševala koliko stopinj je zunaj in kdaj bo zapadel prvi sneg. Čutiti je bilo, da je tako tako blizu ...

Oziroma, najbolje, da se popravim - Zima je že tu. Dogajanje najbolje opiše citat: ''Zapadel je prvi sneg, pobelil sosednji breg''

Danes ob 10h zjutraj so se nam ravno končala predavanja iz latinščine in z iskrami v očeh in nepopisanim veseljem, da bom doma veliko prej kot ponavadi, sem pogledala čez okno in zagledala prve snežinke, ki so sprožile še večji plaz nepopsnega navdušenja. In na vlaku sem nestrpno pogledovala čez okno, če še sneži in koliko je že pobeljenega ...

Sploh ne vem od kje mi to evforično, prav otroško, navdušenje. Kajti sama zim ne maram preveč. Ne maram težkega hladu in sivine ...

In čeprav je na zimi nekaj romantičnega ...le kako naj zganjam romantiko med tem, ko sem jaz sama doma, obdana z kupom filozofskih knjig, moj dragi pa je na Bledu ...

Violina bo tako spet nekaj časa počivala v omari, prepevanj z zborom pa je zaradi vprašanja časa tudi pod ogromnim vprašajem.

In od kje mi to navdušenje, ko pa bom ravno praznike preživela v dokaj prijetni družbi knjig z blazno neprijetnim opravilom - z neverjetno hitrostjo se bližajo še ostali kolokviji in izpiti in moja malenkost se mora spet začet učit. Kar samo po sebi ni problem.

Problem so prazniki, prečudovita belina, izživljanje vseh otroških radostih, vonj po kuhanem vinu, ki pogreje še tako hladen dan, darila, lučke ... Tako nesramen in pregrešen čas za učenje ...

In tisti topli, neženi objem mojega dragega, ki ga zdaj pogrešam bolj kot kadar koli.

Čokoladno srce

2010-11-18T10:28:00.000-08:00

Od tega srca, če jih le dovolj poješ, se lahko še napiješ :) Je namreč polnjen z vanilijevo kremo in čisto pravim alkoholnim champagneom (po naše - šampanjec).

Staknila sem ga na poti do stanovanja in sicer v čokoladnici Cukrček :)

In, ker že dolgo nisem nič pametnega napisala se morem danes malo bolj razpisat. Še za nazaj :)

Danes sem dobila svojo čisto prvo pravo 10ko, cel dan že poslušam inštrumentalno in klasično glasbo ter se zgražam nad cenami nižje glasbene šole ... There goes my violin playing (mislim na priznano izobraževanje iz najlepšega inštrumenta (poleg harfe)) ...

Nad faxom imam malo manj pritožb. Sploh zdaj ko smo se znebili enega profesorja, pa še drugega se bomo še nekje s koncem tega meseca :) Potem moram pri tema dvema monotonima lolkoma, ki ne znata drugega kot na predavanju brati iz lastnih knjig, samo še zagovarjam izpit in sem konec z Staro in Srednjeveško filozofijo. Me pa potem čaka še Novoveška (novomeška;)) ... Bliža se mi tudi izpit iz Logike in Kritike, izpit iz Svetopisemskih Osnov pa smo prestavili zato, ker je profesor ugotovil, da nimamo pojma :) Iz neznanega razloga pa že komaj čakam na izpit iz Antropologije, kar pa ne morem reč za Uvod v Študij Teologije, ker profesor slovi po svoji ''prijetnosti in prijaznosti''. In potem imam še Latinščino in Zgodovino cerkve, za kateri dve pa se še nisem opredelila :)

Včeraj smo imeli tudi prvo Študentsko sejo na kateri smo iskali odgovore na pomembno vprašanje: Kaj storiti z našo študentsko sobo? Odgovora nanj še nismo našli.

Skratka, toliko lušnega od mene za danes ...

papa*

Kiparske umetnosti naše Prestolnice

2010-11-09T12:01:00.000-08:00

Ljubljana je prečudovita. Umetnosti, ki krasijo našo prečudovito prestolnico so naravnost čudovite. Okrasje na stavbah, okrog oken, kipi, stavbe, mostovi ... skratka lepote kamorkoli seže pogled!

Nekaj teh lepot sem utegnila poslikati in objaviti, če pa želite videti še ostale ... Pridite na obisk v Ljubljano ;)

1. pravljični zmaj z Zmajskega mostu

2. ribje glave iz Mesarskega mostu

3. del Robovega vodnjaka

4. Robov vodnjak in v ozadju Stolnica

5. vodnjak sredi Stare Ljubljane nasproti Akademije za Glasbo

Stari spisi

2010-10-28T10:01:00.000-07:00

Te knjige so zelo stare. Starejše od mene, od tebe ...

Če jih želite videti osebno se odpeljite v Ljubljano in se odpravite na kratek obisk Narodne Galerije. Za študente so karte 3€ ;)

Ljubljan(ic)a v jesenskih barvah

2010-10-21T04:00:00.000-07:00

Za njega

2010-09-30T14:39:00.000-07:00

Rada te imam Piki*

Tole, dragi moji, je sončni zahod nad Kostanjevico na Krki ... Eden najlepših potepov z mojim dragim preden odpotujem ...